Novoliberalna ideologija grozi tudi slovenščini
Približno 200 univerzitetnih profesorjev, jezikovnih svetovalcev, raziskovalcev, učiteljev, kulturnikov in drugih, ki se poklicno ukvarjajo s slovenskim jezikom, se je včeraj zbralo na 23. Slovenskem slavističnem kongresu.
KOPER> Osrednje znanstveno srečanje, ki ga prireja Slavistično društvo Slovenije v sodelovanju z oddelkom za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in s koprskim Slavističnim društvom, bo v Kopru, še danes in jutri.
“Na teh srečanjih napolnimo baterije svoje pogosto skoraj izpraznjene samozavesti, da počnemo nekaj pomembnega, ko smo zavezani odgovornosti za širjenja vedenja o jeziku, literaturi in kulturi, brez katerih bi slovenska zgodba bržčas ne obstajala,” je včeraj zbrane nagovorila dr. Boža Krakar Vogel, predsednica Slavističnega društva Slovenije.
Rafka Kirn, letošnja dobitnica posebnega priznanja Slavističnega društva Slovenije, ima na stanje slovenščine v družbi neizbežno kritičen pogled: “Iz zgodovinskega vidika se na videz zdi, da slovenski jezik ni še nikoli užival tako ugodnih okoliščin. Z osamosvojitvijo Slovenije je postal državni in uradni jezik, z njeno vključitvijo v Evropsko unija pa eden izmed enakovrednih, enakopravnih jezikov v inštitucijah te ustanove. Toda če na slovenski jezik danes pogledamo z druge plati, se mi ne zdi vse prav rožnato. Najbolj me moti, da se premalo skrbi za najvišjo raven jezika, to je za zborni, knjižni jezik; za njegovo rabo v javnosti, za njegovo kultiviranje tako govorcev kakor piscev. Zanemarja se denimo lektorje celo pri knjižnih izdajah, kar je žalostno in ima vsesplošen negativen učinek.”
Poudarila je navidezno svobodo slovenskega jezika, saj “svojo svobodo bolje od slovenščine uporablja novoliberalna politično-ekonomska ideologija, ki pronica tudi v splošno jezikovno in kulturno zavest, kot nekaj samoumevnega in osvobajajočega, kar v medsebojni komunikaciji vodi do popolnoma poljubne izbire ne le jezikovnih sredstev lastnega jezika, ampak tudi jezika samega. Tej uporabniku ali potrošniku prijazni miselnosti se pogosto v svojemokolju zoperstavlja samo kakšen čudaški slavist. Marsikdo med nami naleti na začudenje, ko je kritičen do dejstva, da slovenski izobraženci govorijo s svojim sedemletnikom doma le še angleško, ali pa ko bi nekoliko večji otroci po lastnih besedah mirno zamenjali slovenski jezik s katerim drugim jezikom.” Zbrane je včeraj pozdravila tudi ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak, ki je med drugim dejala, da ji slavistična izobrazba pogosto zelo prav pride tudi na politični poti.
Slavistično društvo Slovenije (s kratkimi prekinitvami) deluje že skoraj 80 let. Slavistični kongres pripravijo vsako leto, namenjen pa je kritični izmenjavi mnenj o vprašanjih jezika, književnosti in kulture, pregledu strokovnih novosti in razpravam o stanovskih problemih. V Koper, kjer ga gosti Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, se vrača po 12 letih, osrednja tema tokratnega znanstvenega srečanja pa je predstavitev koprske slovenistike. Lani so namreč na društvu začeli s kongresnim ciklom, na katerem želijo predstaviti slovenistična središča, ki so se v zadnjih desetletjih razvila v Sloveniji - na lanskem kongresu so pod drobnogled vzeli Ljubljano, tokrat pa je v sklopu Slavistika v regijah na vrsti Koper. “Osrednja tematska pozornost bo tokrat namenjena raziskovalnim in pedagoškim dosežkom slovenistike oziroma slavistike na Univerzi na Primorskem, ki nastajajo v okviru Fakultete za humanistične študije, Znanstveno-raziskovalnega središča in Pedagoške fakultete UP. Na teh institucijah je v manj kot desetletju nastala prodorna in kreativna znanstvena in pedagoška usmeritev, ki skladno s svojim geografsko kulturnim položajem temelji na interdisciplinarnosti in medkulturnosti in ki se lahko kljub doslej kratkemu trajanju lahko pohvali z odmevnimi raziskovalnimi in študijskimi dosežki,” pravijo prireditelji, ki so se na predavanjih posvetili tudi pomenu primorske književnosti, sodobnim pristopom na področju jezika ter medkulturnosti in meddisciplinarnosti, ki še posebej zaznamujeta medkulturnost in meddisciplinarnosti.
Posebno pozornost bodo posvetili tudi jubilantoma - pesniku in prevajalcu Bertu Pribcu, ki je nedavno prejel tudi visoko državno odlikovanje predsednika države, in prevajalki ter po osnovni izobrazbi slovenistki Katarini Šalamun Biedrzycki,ki že leta živi na Poljskem, a je počaščena in vesela povabila v Koper, saj je tu obiskovala osnovno in srednjo šolo.
Na kongresu bodo razglasili tudi nova častna člana, profesorja dr. Toma Korošca in pisatelja Marjana Tomšiča,ter podelili priznanje za življenjsko delo na strokovno-pedagoškem področju. Prejela ga bo Rafka Kirn, dolgoletna profesorica in knjižničarka na koprski gimnaziji.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
