O Pribcu brez Pribca
Ko je že kazalo, da je tradicionalnim Premskim srečanjem primorskih literatov po 25 letih pošla sapa, saj so jih morali junija odpovedati, sta Združenje književnikov Primorske in območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica vendarle spravila pod streho še eno druženje, tokrat posvečeno Bertu Pribcu.
PREM> Starodavni premski grad, obnovljen in urejen, je v soboto gostil udeležence tradicionalnega druženja primorskih literatov, ki pod imenom Premska srečanja vztraja že več kot četrt stoletja. Organizacijske in finančne težave so pretile, da bo ta edina literarna akcija širšega značaja v ilirskobistriški občini zamrla. Pa se je le našla volja in nekaj denarja (prireditev sta finančno podprli občina Ilirska Bistrica in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti), da sta organizatorja, Združenje književnikov Primorske in bistriška območna izpostava JSKD spravila pod streho tudi šestindvajseto srečanje, ki je pritegnilo na Prem spodobno število udeležencev.
Po dopoldanski literarni delavnici z osmimi udeleženci pod mentorstvom Patricije Dodič, je popoldanski del ponudil obiskovalcem pestro literarno dogajanje. Osrednji dogodek, poleg pesniškega tekmovanja pod naslovom Slem Prem, je bila nedvomno okrogla miza posvečena Bertu Pribcu. Ta Staroselski Istran, Šavrin in Slovenec, kot so ga poimenovali, je letos prejel najvišje državno priznanje Red za zasluge, kar je bil formalen, ne pa edini povod za razmišljanja o njem in njegovem delu.
Na žalost je bolezen preprečila Pribcu prihod v Brkine, vendar pa so organizatorji, v duhu sodobne tehnologije, poskrbeli, da je bil istrski bard posredno zraven, preko računalniške projekcije pogovora, ki ga je z njim opravila kraška pesnica Helena Škrl na pesnikovem domu v Sergaših. Njegovo vedno sveže in neposredno razmišljanje, ki ga je zaključil s pozdravom udeležencem premskih srečanj, je bil pravšnji uvod v pogovor.
O Pribčevem življenju in delu so potem zelo poglobljeno, v maniri pravih literarnih esejev, ki bi bili vredni objave, spregovorili najprej Helena Škrl, ki je literata spoznala na predstavitvi njegovega prevoda Kosovela na slovenskem veleposlaništvu v Londonu. Od tedaj se njuno prijateljstvo poglablja in Helena se je vprašala, da “od kot jemlje, da toliko daje ljudem.”
O Pribčevem življenju in ustvarjanju je spregovoril Edelman Jurinčič, njegov prijatelj in kot Bert istrski pesnik in Istran z dušo in telesom. Jurinčič ga je označil za vulkana, ki vedno bruha in oplaja okolje, kot pesnika, “ki se je pojavil kot meteor z drugega planeta in prinesel s seboj druge poglede.”
Magdalena Svetina Terčon, sicer predsednica Združenja literatov Primorske in gonilna sila srečanja, je posvetila svoj prispevek Pribčevemu prevajalskemu delu, predvsem poeziji avstralskih domorodcev in seveda prevodu Kosovelovih pesmi kot krono njegovega prevajanja. Svoje je dodal tudi Marjan Tomšič, Pribčev prijatelj in literarni sopotnik pri razkrivanju skrivnostne Istre. Označil ga je kot izjemnega človeka, odprtega in prijaznega do vsega, kar ga obdaja.
V nadaljevanju druženja na premskem gradu so obiskovalci slišali nekaj literarnih izdelkov ustvarjenih na dopoldanskih delavnicah, nato o jubilejni, že dvajseti številki Stopinj, glasila Literarnega društva Ilirska Bistrica in se nasmejali ob enodejanki Ko pride Baltazar v izvedbi Kraških komedijantov iz Štorij. TOMO ŠAJN
