O brezčasnem mirovanju trdnjav
V ljubljanski galeriji Gregor Podnar so odprli samostojno fotografsko razstavo Difesa di Venezia (Obramba Benetk) Primoža Bizjaka in predstavili njegovo istoimensko knjigo. Razstava bo na ogled do 25. maja.
LJUBLJANA>Primož Bizjak, diplomant beneške akademije, živi med domačo Vrtojbo in Madridom. Je fotograf mlajše generacije, ki pa se je že uveljavil v mednarodnem prostoru. Difesa dI Venezia je njegova prva obširnejša publikacija, ki je nastala na povabilo Marco Polo System EEIG; v prvem koraku leta 2006 je dokumentiral utrdbo Forte Marghera iz časa Napoleona in predstavlja bistveni del preteklega sistema beneških utrdb. V naslednjem koraku pa je Bizjak fotografiral še druge utrdbe (skupaj jih je 112), za kar je potreboval leto dni potovanja, raziskovanja in odkrivanja beneške lagune. Od več kot sto fotografij so jih v knjigi objavili 45, na razstavi v galeriji Gregor Podnar pa jih je na ogled šest.
“Fotograf je eden redkih posameznikov, če ne celo edini, ki je obiskal vsa območja beneške obrambne mreže,” je v uvodnem delu zapisal Andrea Bonifacio, vodja trdnjave Marghera. Med uvodničarji knjige najdemo tudi pisatelja in poznavalca Mediterana Predraga Matvejevića.
Projekt Primoža Bizjaka so podprli slovensko ministrstvo za kulturo, Marco Polo System G.e.i.e. iz Benetk ter Mestna občina Ljubljana.
“Gre za raziskavo zadnjih petih stoletij. Govori nam o zgodovinskih trenutkih, ki jih je spoznal, ko se je ukvarjal z dokumentacijo beneških utrdb,” je Bizjakove fotografije predstavil galerist Gregor Podnar in dodal, da je dokumentarnost zgolj sredstvo, izhodišče, ki se pri Bizjaku razvije v skoraj statično zamrznjene podobe razpadajoče minljivosti. “Namesto analitičnega seciranja njegove fotografije posredujejo čudežno, brezčasno mirovanje, ki odseva v času romantične svetlobe,” pravi Podnar.
Primož Bizjak je na novinarski konferenci pred petkovim odprtjem razstave povedal, da je Benetke in mediteranski prostor nasploh, na katera smo vezani že po naravni poti, spoznaval že v času študija na tamkajšnji akademiji. Pri projektu Difesa di Venezia “me je zanimal odtis, ki so ga pustile vse vojske, narodi, ki so bili tam. Poleg tega pomemben del opusa predstavlja tudi svetloba, čeprav večina stvari nastaja ponoči.” Bizjak pojasni, da gre za specifičen čas v njegovi fotografiji, saj dela nastajajo več ur, včasih vso noč. Pri fotografijah namreč uporablja daljšo ekspozicijo, s tem pa mu uspe, kot je dejal, ujeti sled preteklosti, sedanjost ter začutiti celo prihodnost.
KLAVDIJA FIGELJ
