O črki L v Lepi lopati
Maja Hrvatin Gorjanc je Bistričanka, ki z družino živi na Postojnskem. Zaposlena je Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu, že približno 30 let pa kot logopedinja pomaga otrokom na Bistriškem pri govornih težavah. Bogate izkušnje je prelila v otroško slikanico Lepa lopata, ki jo je imenitno ilustrirala Tinka Leskovšek.
ILIRSKA BISTRICA >Slikanica Lepa lopata pa ni le literarni prvenec Maje Hrvatin Gorjanc, pač pa tudi prva knjiga novonastale zbirke Zlata ribica, ki jo je pod uredništvom Marka Strleta začel izdajati portoroški Center za korekcijo govora in sluha. Knjigo so že spomladi predstavili ob morju. Maja, ki vendarle še ni pozabila svojih bistriških korenin, pa je želela spregovoriti o svojem delu tudi Bistričanom in svojim pedagoškim kolegicam, s katerimi se že dolgo trudi pomagati otrokom z vsakovrstnimi govornimi težavami. Tudi z izgovorjavo črke “L”.
Na dobro obiskani predstavitvi slikanice v Knjižnici Makse Samsa je avtorica v sproščenem pogovoru z urednikom zbirke in direktorjem Centra Markom Strletom spregovorila o svoji življenjski poti in tudi o tem, da se je za študij logopedije odločila, ker je bila tedaj v bistriški občini na voljo štipendija za logopeda, čeprav o tej stroki ni kaj dosti vedela. Mnoge učiteljice in vzgojiteljice, s katerimi je v teh letih sodelovala, poudarjajo njeno veliko vlogo pri pomoči predšolskim in zgodnje šolskim otrokom v vseh vrtcih in OŠ bistriške občine.
“Ta slikanica je namenjena mlajšim otrokom, ki spremljajo zgodbico o lepi lopati, ki se je rada loščila in hotela biti lepa. Potem pa je spoznala, da ni vse v lepoti, ampak da je pomembna tudi notranja lepota. Obenem je knjiga namenjena tudi otrokom, ki imajo težave z izgovorjavo, na primer glasu “L” in to z branjem potem utrjujejo,” je povedala avtorica
Na vprašanje, če je namenjena zgolj otrokom s težavami, je avtorica odločno odkimala. “Namenjena je vsem otrokom pa tudi odraslim, ki jo lahko drugače sprejemajo in poiščejo v njej druge vred-note. Moja knjiga je pravzaprav nekakšna mešanica, ki jo lahko vzameš kot strokovni pripomoček ali pa kot zgodbo. Zgodba je nastala doma, ko sem razmišljala, kako bi pomagala otrokom. V ospredju je glas “L”, zato je to Lepa lopata.”
Zelo lepe in zgovorne barvne ilustracije Tinke Leskovšek zaživijo ob pripovedi zgodbe na velikem formatu, kar daje podobi knjige novo bogastvo. Zanimivo pa je, da so vse osebe narisane brez glave kar pa po ugotovitvah Maje Hrvatin Gorjanc mladih bralcev sploh ne moti. Morebiti jih zato celo bolj usmeri v vsebino pripovedi.
Direktor centra Strle je na predstavitvi dejal, da želijo spodbujati tudi druge strokovne delavce zavoda k pisanju podobnih del, ki jih bodo izdajali v zbirki Zlata ribica. Maja je posredno že napovedala, da pripravlja novo zgodbo, za katero pripravlja gradivo, “ki bo v bistvu nekaj daljšega in ki bo tudi namenjena otrokom s težavami z branjem. Pa tudi zgodbice, ki so bolj ozko namenjen utrjevanju posameznih glasov, še vedno pa s privlačno vsebino.”
TOMO ŠAJN
