O naravi preprosto moramo razmišljati

NOVA GORICA > “To je izredno pomembna tema našega prostora. Mi vsi živimo izredno blizu narave, tu nismo v nekih velikih mestnih centrih, ampak živimo fluidno med naravnim in urbanim in naša želja je bila ozreti se v ta drugi del, poskušati naravo videti ne zgolj kot kuliso našega življenja, ampak tudi kako živi, na kakšen način, kako se spreminja, in morda pogledati na nas skozi oči živali in drugih živih bitij,” je včeraj na predstavitvi programa osemdnevnega festivala povedal njegov programski vodja Miha Kosovel.

Michael Marder

Foto: Wiki Commons

Med 45 gosti, ki se bodo od petka do petka zvrstili na različnih prizoriščih v mestu, je izpostavil Michaela Marderja, enega najpomembnejših svetovnih filozofov na področju življenja rastlin. Pa Adama Weymoutha, ki je pred leti napisal knjigo Volk samotar o slovenskemu volku Slavcu, ki so mu sledili na 1500 kilomoetrov dolgi poti. Med domačimi avtorji je posebej poudaril udeležbo pisateljice in ekološke kmetovalke Nataše Kramberger, gostja festivala bo med drugimi tudi Ajda Bračič, ki je za svoj romanski prvenec Kresničevje letos prejela Kresnika.

Ajda Bračič

Foto: Ћiga Ћivuloviж/bobo

Letos prvič tudi delavnica literarne kritike

Festival se bo v petek začel z razstavo in glasbenim nastopom Uho močvirja Nike Solce, ki se osredotoča na zvoke ankaranskih mokrišč, kjer v habitat ptic vdira zvok industrije, bližnjega pristanišča. Med gosti bodo tudi Nedžat Avdić s pretresljivo življenjsko zgodbo, ki jo je prelil v knjigo Haaška priča, pa Ivana Bodrožić, hrvaška avtorica knjižne uspešnice Sinovi, hčere, ki je bila letos prevedena v slovenščino.

Ivana Bodrožić

Foto: Niccolo Caranti

Glede na obmejno lego festivala bo kot vedno poseben poudarek namenjen italijanskim avtorjem. Novost festivala pa bo delavnica pisanja kritike. “Ta je nekako v zatonu in mlajši kritiki se nimajo kje razvijati. Tu bo delavnica namenjena njim. Lahko se bodo tudi srečali z avtorji, imeli pogovore z njimi. To se nam zdi pomembna izkušnja in to šolo nameravamo razvijati tudi v prihodnje,” je še povedal Kosovel. Delavnica bo potekala v sodelovanju s Fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Cankarjevo založbo.

Ob zvokih glasbe in melodiji besede

V parku ob Bevkovem kipu bo od 1. do 4. septembra postavljena zvočna intervencija Od zore do noči - Dan poslušanja Martine Testen in Simona Šerca. Gre za edinstven celodnevni dogodek poslušanja, kjer gozd postane hkrati vodnik in spremljevalec. Neprekinjen zvočni program od sončnega vzhoda do globoke noči bo obiskovalce vabil, da upočasnijo tempo in potopljeni v zvočno pokrajino, oblikovano s subtilnimi ritmi narave, prisluhnejo z vsem telesom.

Delpinova ulica se bo med 1. in 4. septembrom vsak dan spremenila v knjižni sejem, kjer se bodo predstavljale številne založbe. “Vsi se veselimo tega, ker tudi Maks postane del prizorišča, saj lahko odpremo stene in ljudje prosto prehajajo ven in noter. Zaposleni imamo občutek, kot da celo Goriško zanima samo knjiga, branje in in literatura. Vzdušje je sproščeno, lepo, fino,” je povedala Renata Lapanja, vodja knjigarne Maks na Delpinovi, ki je tudi članica programskega odbora Mesta knjige.

Preveč v stiku z naravo, da bi o njej pisali?

“V Italiji se veliko več publicira in problematizira vse, kar se tiče flore in favne. Morda smo v Sloveniji še tako v stiku z vsem, kar je zelenega, smo tako ruralni, da še nimamo občutka, da bi morali o tem debatirati in pisati, to izpostavljati,” je še omenila Lapanja ob poznavanju številnih knjig na to temo, ki jih izdajajo onkraj meje in jih, kolikor je le mogoče, ponujajo v knjigarni.

Vsak večer po 21. uri se bo dogajanje z Delpinove ulice preselilo v park ob Bevkovem kipu, kjer bodo literarna branja. Posebna pozornost bo letos namenjena tudi otroškemu programu.

Povabili so romanopisce, striparje, znanstvenike ...

Kot je pojasnila Anja Mugerli, pisateljica in članica programskega odbora festivala, so na temo flora in favna iskali literarne ustvarjalce in bili pri tem pozorni, da zajamejo širši nabor glede na formo ustvarjanja, tako romanopisce, stripovske ustvarjalce, kot esejiste, na drugi strani pa so želeli razširiti razmišljanje o tej temi tako, da so povabili tudi številne strokovnjake, ki delujejo na področju okolja, ekologe, biologe, poznavalce gob ...

“Z različnimi gosti želimo ustvariti smer pogovorov, ki bi šli mogoče čez ustaljene meje razmišljanja in bi mogoče spodbudili neke nove smeri. To je tema, o kateri trenutno, hočemo ali nočemo, moramo razmišljati.” je sklenila Mugerli.