O osebnostih, ki so pisale pomorsko zgodovino

LJUBLJANA> Ko se je kontraadmiral Wilhelm von Tegetthoff devetnajstega julija 1866 pripravljal, da na čelu svoje flote izpluje iz puljskega pristanišča proti Visu, je vedel, da bo potreboval ne le veliko strateške spretnosti, temveč tudi sreče. Italijanska vojna mornarica, ki se je zbirala pred Visom, je bila številčno v očitni premoči. “Ecco i pescatori!” (“Ribiči prihajajo!”) je menda vzkliknil italijanski admiral Persano, ko je na obzorju zagledal avstrijsko ladjevje. Vendar je Tegetthoff nasprotnike presenetil z do potankosti dodelano strategijo, razbil italijanske bojne vrste in se vrnil na Dunaj kot zmagovalec. Bitka pri Visu je bila največja bitka na Jadranskem morju, njen junak, Wilhelm von Tegetthoff, pa je z zmago proslavil tudi svoj rodni Maribor.

Mesto pomorščakov

V zadnjih sto letih avstrijske monarhije se je v avstrijsko mornarico priglasilo kar 1300 pomorščakov iz Maribora. Mesto se lahko pohvali s tremi admirali in z dvema kapitanoma bojne ladje. Miroslav Pahor, začetnik raziskovanja slovenske pomorske identitete, je zato Maribor poimenoval kar “mesto pomorščakov”.

Maribor seveda ni bil edino središče, od koder so izhajali slovenski pomorščaki. Kot je v predgovoru knjige Tvorci slovenske pomorske identitete poudaril Andrej Rahten, naj bi bilo v avstrijski vojni mornarici kar 27 admiralov slovenskega rodu. V knjigi je podrobneje obdelan Tolminčan, admiral Anton Haus, denimo, zanimava pa je tudi usoda kurata Ivana Koršiča iz Solkana, ki je oskrboval mornarje v Pulju.

Junaki nove dobe

V zgodovino pomorstva se je zapisala tudi Dolenjska, in sicer predvsem z osebnostjo Ivana Kerna. Ta se je proslavil predvsem z drznim pobegom dveh vojaških ladij jugoslovanske kraljeve mornarice. Ob kapitulaciji jugoslovanske vojske leta 1941 se namreč ni hotel predati Italijanom, temveč je z dvema ladjama raje prebežal k zaveznikom.

Podobno kot je to storil poročnik bojne ladje Sergej Mašera iz Gorice, le da se je ta 17. aprila 1941 raje razstrelil skupaj s svojo ladjo, rušilcem Zagreb.

Po vojni so slovensko pomorsko identiteto soustvarjali predvsem ljudje, ki so gradili koprsko pristanišče, kot sta bila Danilo Petrinja in Rudi Dujc, skrbeli za oživljanje in proučevanje pomorske preteklosti, čemur se je zavezal zgodovinar Miroslav Pahor, ali oblikovali pravne osnove za pomorski promet in trgovanje, kot to velja za Stojana Cigoja.

Prispevke v zborniku, ki je izšel pri ZRC SAZU, so podpisali najpomembnejši poznavalci slovenskega pomorstva.

VIDA G. POSINKOVIĆ