O svetu, ki malikuje denar
“Svet, ki ga uprizarja Timon Atenski, je še najbolje pred nekaj dnevi označil papež Frančišek, ko je rekel, da živimo v svetu, ki malikuje izključno in samo denar,” je pred jutrišnjo premiero velike otvoritvene predstave dejal režiser Janez Pipan.
NOVA GORICA > “Brez denarja človeka ni, brez denarja je človek nič ali nihče, denar je postal človekova usoda,” je nadaljeval Janez Pipan, ki stoji na čelu te produkcijsko in organizacijsko zahtevne predstave, s katero bodo v novogoriškem gledališču na visoki uprizoritveni ravni obeležili 20-letnico novogoriške gledališke hiše in 10-letnico nacionalnega statusa. “Denar je prevladujoča usoda sveta, v katerem so misel, kritična refleksija in duh dobili odpoved in so vrženi na cesto,” je ozadje predstave opisal Pipan, ki so ga v gledališče povabili, da po Krstu pri Savici, ki ga je režiral ob odprtju nove gledališke stavbe pred dvema desetletjema, ponovno obeleži nov mejnik v življenju gledališča. Vendar, medtem ko je bil Krst pri Savici predstava o rojstvu države, je Timon Atenski predstava o bankrotu.
Timon Atenski ne sodi med reprezentativna Shakespearova dela, po besedah dramaturginje Diane Koloini se uprizarja zelo redko, a ko se uprizarja, so v njem prepoznane vzporednice z današnjim časom.
Janez Pipan je to nedokončano dramo, ki jo žanrsko opredeljuje kot politično satiro z ostrino in humorjem, priredil. Pri tem pa se ni ustavljal v stranskih rokavih, temveč se osredotočil na osrednjo zgodbo. “Osrednjo zgodbo definira Timon Atenski kot lik, ki doživi dramo sveta na svoji koži. Sveta, ki je izgubil običajne vrednostne orientacije,” pravi Pipan in doda, da je bila največja sreča, da je igralec Bine Matoh v predstavi zaživel vlogo, ki je po meri njegove sedanje igralske kondicije. Matoh, ki bo upodobil Timona Atenskega, je na novinarski konferenci dejal, da je študij vloge zahteval trdo delo: “Bistveno je, da se naučiš tekst, da ti zleze pod kožo, pride v zavest, potem vanj vključiš čustva. Šele tako oblikuješ pravilen odnos do vloge in potemtakem tudi do soigralca.”
Timon Atenski je prvi Shekespeare v eri nacionalnega statusa novogoriškega gledališča, v celotni zgodovini še Primorskega dramskega gledališča, pa so jih uprizorili šest. Za prevod je poskrbel Srečko Fišer: ”Zame je bil to izjemen užitek, hkrati pa veliko in zahtevno delo. Prevajati Shakespeara je zakladnica, saj v vsakem verzu odkrivaš nove in nove stvari.” O tekstu, ki je kombinacija verza in proze, pa, da ga ni posodabljal, ampak prevajal skozi uzanco svojega časa. “V procesu študija pa se v tekst še dodatno intervenira, kar je povsem normalno.” Tudi sam je pri natančnem branju zaznal dve avtorski roki, Shakespeara in Thomasa Middletona, a je besedilo zajel kot celoto.
Aldo Kumar, podpisan pod glasbeno podobo predstave, je glasbo zasnoval že pred začetkom vaj, a ko je videl Bineta Matoha v vlogi Atenskega, je prvotni kompozicijski način spremenil in se lotil organsko slediti razvoju predstave. “Bistveno zvočno sliko sem sicer ohranil, moja intimna kompozicijska naloga pa je bila poskušati zaslišati živce Timona Atenskega.”
Scenograf Marko Japelj je Shakespeara bral kot delo z odprto kodo, saj prostora ne definira natančno, z detajli. Sicer pa je scenografijo oblikoval v dveh delih, tako kot je dvodelna tudi igra. V prvem delu je Timon bogat in radodaren in z veseljem gosti prijatelje, v drugem pa se izkaže, da premoženja ni, upniki ga začno terjati, Timon pa se spremeni v mizantropa, ki sovraži vse ljudi na svetu ter tudi zemljo in sonce. Prvo scenografsko postavitev tako definira glagol imeti, drugo pa biti.
KLAVDIJA FIGELJ
