Ob 100-letnici APZ Tone Tomšič koncert s sedanjimi in nekdanjimi člani
V Cankarjevem domu (CD) bo nocoj koncert ob 100-letnici Akademskega pevskega zbora (APZ) Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Praznovanje bo pevsko srečanje sedanjih in nekdanjih članov zbora, ki je v vseh teh letih deloval pod vodstvom različnih zborovodij, nekateri bodo tudi nastopili. Program bodo zaznamovale novitete, nastale za to priložnost.
Akademski pevski zbor Tone Tomsic Univerze v Ljubljani.
Foto: Aleksandar DomitricaJubilejni večer bo skozi glasbo, zgodbo, odrsko uprizoritev in vizualno podobo povezal različne generacije pevcev ter stoletje enega najpomembnejših slovenskih zborovskih sestavov strnil v pripoved o tradiciji, skupnosti in nenehnem ustvarjanju, so ob koncertu zapisali v CD. Naslovili so ga Od korenin do neba, njegova častna pokroviteljica pa je predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Nastop sedanjih in nekdanjih članov zbora bodo vodili aktualna zborovodkinja Rahela Durič ter Sebastjan Vrhovnik, Urša Lah Rasmussen, Stojan Kuret, Jerica Bukovec in Jelka Beltram Kovačič.
Osrednji simbol jubilejnega koncerta bosta lipa in ponarodela pesem Lipa zelenela je, ki velja za neuradno himno APZ Tone Tomšič. Kot je za STA povedala Durič, so okoli te skladbe stkali celoten koncert ter dodali novitete, ki so po njihovem naročilu nastale prav za stoletnico. Ustvarilo jih je šest slovenskih skladateljev: Andrej Makor, Tine Bec, Tadeja Vulc, Nana Forte, Matej Kastelic in Aldo Kumar.
Poleg teh bo mogoče slišati dela in priredbe skladateljev, ki so zaznamovali različna obdobja zborovega repertoarja, med njimi Franceta Marolta, Antona Foersterja, Jacobusa Gallusa, Karola Pahorja, Radovana Gobca, Alojza Srebotnjaka in Lojzeta Lebiča.
Koncert z vsemi bivšimi generacijami pevcev, pri čemer bo na odru kakšnih 500 nastopajočih, bodo po napovedih spremljale 3D-vizualizacije, glasbeno pripoved pa bodo dopolnjevali kratki igrani in scenski vložki v sodelovanju z Akademsko folklorno skupino France Marolt.
APZ je bil ustanovljen 12. oktobra 1926, njegovo umetniško vodenje pa je prevzel France Marolt. V stotih letih se je razvijal skozi različna zgodovinska in družbena obdobja, preživel prekinitev delovanja med drugo svetovno vojno in po njej vstopil v novo obdobje pod imenom Tone Tomšič. Generacije študentk in študentov so pod vodstvom številnih vidnih slovenskih dirigentov soustvarjale slovensko zborovsko krajino, ohranjale ljudsko pesem, spodbujale nastajanje novih del ter slovensko zborovsko ustvarjalnost predstavljale doma in v tujini.
Med najvidnejšimi mednarodnimi dosežki zbora sta zmagi na tekmovanju za veliko zborovsko nagrado Evrope, ki sta ju v letih 2002 in 2008 dosegli z zborovodjema Stojanom Kuretom in Uršo Lah.