Ob Bevku tudi o Kosovelu, predvsem o plazečem fašizmu

Minuli teden, 17. septembra, je bil rojstni in poslovilni dan pisatelja, politika in še in še Franceta Bevka (1890 - 1870). V koordinaciji cerkljanskega Zavoda za turizem so številni organizatorji pripravili poldrugi mesec kulturnih prireditev. Na osrednji so v nedeljo ob Bevkovi, sedaj muzejski, domačiji pozdravili rekordno množico ljudi. Pisatelj in pesnik Matevž Komelj jo je skupaj s številnimi govorniki povabil, naj kar najpogosteje prebira Bevkove knjige. Ker so znova, poudarjeno mnoge s protifašistično tematiko, vse bolj aktualne. Boj proti fašizmu je bil tudi skupna vez Bevka s Srečkom Kosovelom (1904 - 1926), ki so mu slovesnost soposvetili.

Na Bevkovih dnevih v Zakojci so sprejeli 108 pohodnikov, ki jih je po pisteljevi literarni poti na slavje ob prebiranju pisateljivih del vodila predsednica kulturnega društva Baška dediščina Alenka Zgaga (spredaj v modri majici).

Foto: Saša Dragoš

“Bevkovi spominski dnevi so del dnevov evropske kulturne dediščine. To je pripomoglo, da se je po pisateljevi literarni poti iz Hudajužne v Zakojco odpravilo rekordnih 108 pohodnikov. Na poti smo prebirali njegova dela. Ker se časi spreminjajo na slabše, tudi taka s protifašistično problematiko. Vrednote tega boja lahko ohranijo samo ljudje,” je povedala organizatorka, predsednica kulturnega in tehničnega društva Baška dediščina, Alenka Zgaga. Pohod so posvetili pisateljici Zofki Kveder (1978 - 1926), ker je zaznamovala Srečka Kosovela in najtesnejši prijateljici slednjega, upornici Fanici Obid.

K prebiranju Bevkovih del in k uporu proti plazečemu fašizmu so povabili številni govorniki. Soorganizatorja, direktor Zavoda za turizem Cerkno Gregor Novakovič in vodja cerkljanskega muzeja Milojka Magajne, sta dodala še vabilo na prihodnje prireditve. Vseh je več kot 20. Izpostaviti velja pevsko pripovedni večer ljudskih pesmi pesnice in pevke Bogdane Herman na Bevkovi domačijo v soboto ob 18. uri. Oktobra bo Muzej na rodnem Bukovem z vsemi avtorji predstavil knjigo z dopisovanji Kosovela s Fanico Obid. To bo sploh prva predstavitev protifašistične upornice v rodni vasi in na Cerkljanskem.

“Lajajmo, lajajmo ...” Proti pošasti fašizma,
ki se vrača

Čeprav so se na slavju posvetili obsežnemu delu rojaka in vseskozi velikega prijatelja Zakojce Franceta Bevka, je bil v ospredju njegov boj proti fašizmu. Pomenil je najbolj tesno vez Bevka s Kosovelom, ki sicer Bevkovega dela ni pretirano cenil. Bolj ga je Bevkova prijateljica Fanica Obid, saj ju je povezoval upor na Primorskem, kjer je bilo najhuje. Obid (1903 - 1940) se je pred vojno poslovila, Bevk je skozi vso najhujšo vihro deloval iz rodnih krajev.

Komelj je bil z mislimi, da fašizem po strukturi vodi v vojno, kot je leta 1930 napisal novinar Rudolf Golouh, najbolj neposreden. “Tudi danes po svetu in v Sloveniji s kolaboracijo s povzročitelji genocida v Gazi, je tako,” je bil jasen, rekoč, da se moramo temu odločneje upreti. Vsi, zlasti pa mladi. Prebral je Bevkovo pesem, ki jo je objavil ob vznikanju fašizma leta 1923: “Lajajmo, lajajmo, lajajmo v svet to sramoto sramot, lajajmo, da smo obsojeni k smrti ...” “To je za mene ena najbolj pretresljivih antifašističnih pesmi. Sploh s tem, ko ni več besed in se oglasi lajanje. Ob Kosovelovi smrti leta 1926, ko se je fašizem utrjeval na oblasti, se je za Bevka pravi boj šele začel,” je poudaril Komelj. Ker je za boj in upor nujno premagati strah, je prebral še del Bevkove otroške povesti Pestrna, v kateri je mala Nežka v smrtni nevarnosti v hipu premagala strah za potrebno moč. “Berimo Bevka, odkrivajmo v njegovih delih navdih za pogumno življenje,” je sklenil govor.

Slavje sta s pesmimi, tudi na Kosovelova besedila, obogatila cerkljanski in trebuški zbor Zven in Justin Kogoj.