Ob izbrisanih smo se predolgo obračali vstran

CERKNO > Knjižnico Franceta Bevka so v soboto zvečer do zadnjega kotička napolnili bralci knjig in gledalci filmov Mihe Mazzinija. Ker se to v teh krajih ne zgodi pogosto, je bilo jasno, da je pisatelj, ki kritično, sočasno hudomušno in, kot radi pridajo - kontroverzno in aktualno, secira našo polpreteklo zgodovino in vsakdan, njihov. Priljubljen in tudi zato, kot ga je bilo razumeti, nekako izbrisan iz aktualne kulturne slike Slovenije.

Izbrisana se, navkljub vseslovenskemu “nojevstvu”, bere

O dobesednem administrativnem izbrisu, neopravičljivi in neopravičeni sramoti samosvoje Slovenije, piše v svoji zadnji knjigi Izbrisana. O Zali Jovanović, dekletu, ki se je v Kragujevcu rodila očetu Srbu in mami Slovenki. Zala je rodila prvega otroka v ljubljanski porodnišnici, ko v njej ugotovijo, da ne obstaja. Kot izbrisana torej ne more biti mama otroku. Ker iz svojih razlogov prikriva očeta, mora otrok brez staršev ostati v bolnišnici.

Izbrisana Zala se poda v boj zanj. V triler skozi birokratsko, politično, medijsko pisateljsko in splošno gnojišče. Za Mazzinija, ki ga je seciral v svojih neštetih kolumnah osebno, ga v knjigi razodeva Zalin ameriški ljubimec.

“Dolgo, predolgo sem čakal s to knjigo, a je 22 let po izbrisu prva tovrstna pri nas. Pisatelji, pripeti na državno korito, se ne lotevajo aktualnih tem. Predobro so plačani za to, kar zamolčijo. Odzivi bralcev so dobri. Založba mi je pravkar sporočila, da je prva izdaja prodana. Ali je tako zaradi občutka krivde, ne vem. Dejstvo je, da smo se ob izbrisanih predolgo obračali stran,” je povedal Mazzini, ki pravkar pričakuje angleški prevod Izbrisane.

Ker je Mazzini, vsaj toliko kot pisatelj, publicist, bloger in antropolog, scenarist, je delo najprej nastalo kot scenarij za film. “Kratke, udarne, a že v glavi izdelane predloge, so osnova večine mojih knjig,” je povedal in za scenarij Izbrisane na evropskem natečaju s skoraj 400 prijavljenimi dobil drugo najvišje število točk, a doma trčil ob zid. Ne prvič. Po njegovem prvencu, večkrat nagrajeni knjigi Drobtinice, ki so jo leta 1987 natisnili v 54.000 izvodih, je nastal film Operacija Cartier, ki je leta 1992 prejel tudi nagrado CIRCOM za najboljši evropski TV film.

Zaman je poskušal s filmom in še čim

“Ko smo se s sodelavci z nagrado vrnili na slovensko televizijo, so nas ošteli, kaj se gremo, da imajo sedaj toliko dela z našim filmom. Odtlej so vrata te hiše zame bolj ali manj zaprta. Ti isti ljudje, ki odločajo, pa so še vedno tam,” je povedal Mazzini in podrobno analiziral, zakaj Slovenci ne prenesemo, kaj šele drug drugemu privoščimo, uspeha. Nenazadnje se je z antropološkim doktoratom posvetil študiji možganov, da bi se ob družbeno-zgodovinski totalitarni dresuri Slovencev dokopal do biološko-kemijsko jasnejših odgovorov na vse mogoče zablode.

Med Drobtinicami in Izbrisano je Mazzini objavil 40 knjig (med njimi osem računalniških priročnikov), skoraj polovico v prevodih od ZDA do Poljske. Nagrade je večkrat prejel v tujini kakor doma, posnel je precej filmov, preživlja pa se kot računalniški strokovnjak, zaposlen v Telekomu. Ne tako davno nazaj, ko mu je kulturno ministrstvo kot svobodnjaku še plačevalo socialne prispevke, so ga z ministrstva opozorili, naj se ob našiljenem pisanju vendarle zaveda, kdo mu daje kruh.

Na trg prihajata še dve njegovi knjigi. Ena za mulce, druga za vse njegovih besed in misli željne, obe pa za smeh in optimizem. “Če se že borite z značilno slovensko depresijo in žalostjo in se vam kot lek ponujajo samodestruktivnost, alkohol in humor, izberite slednjega,” je svetoval zbranim.

Ker so mnogi povedali, da so se z njegovimi knjigami tudi pošteno nasmejali, so kajpada soglašali. Mazzini pa je odšel na svoj čaj, da jih je v nedeljo pred Bevkovo domačijo v Zakojci znova nagovoril. SAŠA DRAGOŠ