Ob koncu poletja je izzvenel tudi Tartinijev festival

PIRAN> Po veličastnem začetku z množično obiskanim Mozartovim Rekvijemom in koncertom Dunajskih instrumentalnih solistov je festival v prvih dneh septembra ponudil koncert tria Jasne Nadles, Ivete Schwarzove in Konstantina Hillerja, ki so zaigrali na terasi Hotela Tartini.

Dan zatem pa so se v Križnem hodniku minoritskega samostana zbrali člani festivalskega ansambla, ki nosi ime po Tartinijevem glasbeno-teoretičnem ali bolje kar akustičnem izsledku, Il terzo suono. Sestavljajo ga izvrstni solisti in člani prestižnih evropskih glasbenih ustanov, ki v Piranu vsako leto ob Tartinijevih delih predstavljajo tudi druge baročne avtorje. Tokrat je bil na vrsti Vivaldi kot najljubši skladatelj izjemnega italijanskega fagotista Sergia Azzolijija, ki je po nekaj letih spet vodil festivalski ansambel. “Lepo je deliti glasbo s prijatelji, predvsem pa vrniti se v Piran, saj v njem lahko zelo močno začutim naravo, pa tudi otroke, ki se igrajo na trgu kot v starodavnih časih. Piran diši po glasbi, vsak njegov kotiček je prežet s čarobnimi zvoki Tartinijeve in druge glasbe preteklih dob,” tako Sergio Azzolini o mestu. O Tartinijevi glasbi pa je povedal: “Moram priznati, da nisem najboljši poznavalec Tartinijevega repertoarja, kar pa si v bodoče zelo želim, saj se mi zdi njegova glasba zelo uravnotežena; čeprav nekoliko manj spektakularna od Vivaldijeve, a enako globoka. Narejena je z veliko gracioznosti in tenkočutnih ravnovesij, ki vodijo glasbo baroka v klasicistično dobo. Na videz je morda preveč preprosta, a menim, da v sebi skriva neverjetno prikupnost. Zato obožujem Tartinija prav tako kot Vivaldija.”

Poleg Azzolinija, ki je Vivaldijevi glasbi vdahnil povsem svoj interpretativni slog, so ansambel sestavljali še flavtistka Jasna Nadles, oboist Giovanni de Angeli, violinista Lavard Skou Larsen in Iveta Schwarzowa, violist Firmian Lermer, violončelista Verena Laxlang in Milan Vrsajkov, kontrabasist Vilmos Buza in čembalist Konstantin Hiller. Izvrstni izvajalci so z nalezljivo muzikalno hudomušnostjo vodje ansambla ustvarili nekaj nepozabnih glasbenih trenutkov, ki jim je prisluhnilo izjemno številno in pozorno, tokrat celo pretežno poznavalsko občinstvo.

Osip občinstva

V Kopru je Tartinijev festival gostoval z duom Nota bene v Pokrajinskem muzeju in s koncertom Tartini Junior, ki sta ga v atriju Pretorske palače poleg dveh interpretov kitarske glasbe oblikovala še dva mlada baletnika. Očarljiv večer baročne glasbe so oblikovali uveljavljen mojster kljunaste flavte Stefano Bagliano, znan kot specialist za antični in baročni repertoar, avstrijski violončelist Erich Oscar Hütter in italijanski čembalist Andrea Coen. V nežni in mehki zvočnosti, ki jo je kar večkrat zmotil okoliški hrup, so v prvem delu koncerta predstavili nekaj avtorjev zgodnjega 17. stoletja, v drugem pa najbolj uveljavljene skladatelje poznega baroka: Corellija, Sammartinja in Vivaldija. Čarobni glasbi je manjkalo le malo večje umetniške angažiranosti čembalista in nekaj več pozornejšega občinstva, ki se je s koncem počitnic domala razpolovilo.

To je bilo čutiti tudi na sklepnem koncertu, ki sta ga s sicer veliko bolj sugestivno umetniško močjo oblikovala francoski violončelist Christoph Coin in italijanski pianist Francesco de Zan.

Mehki zvoki violončela so tako v nedeljo zvečer še zadnjič letos zapolnili atrij minoritskega samostana sv. Frančiška, kjer so tokrat imele glavno besedo stvaritve manj znanih skladateljev, velikih čelistov, ki so v 19. stoletju službovali v St.Peterburgu: Johann Benjamin Gross, Carl Schuberth, Sebastian Lee in Anton Rubinstein. Pretežno salonsko glasbo je sicer uvedla Beethovnova sonata, a je prevladujoče vzdušje ruskih fantazij in elegij ustvarilo kar pravšnjo atmosfero izzvenevanju poletja. In kakšni občutki so ob zaključku festivala prevevali umetniško direktorico Jasno Nadles?

Apel občinam

“Zelo smo zadovoljni, da je deseti festival izzvenel s tako krasnimi toni, kot jih je danes zvečer izvabil Christoph Coin, res izjemen violončelist. Zelo smo ponosni, da se glasbeniki tako velikega kova sploh odzivajo tako majhnemu festivalu, kot je ta naš v Piranu. Zato smo imeli priložnost slišati osem res vrhunskih koncertov. Želimo si tudi, da bi se v prihodnosti festival finančno nekoliko stabiliziral. Tukaj bi predvsem apelirala na obalne občine, da bi začutile festival za svoj festival in da bi mu pomagale preživeti še veliko prihodnjih desetletij.”

In res je bilo letos čutiti, da so kljub vrhunskim izvajalcem ter zanimivim in kakovostnim programom s podporo ministrstva za kulturo obalne občine pri soorganizaciji festivala močno popustile.

LEA HEDŽET (Radio Koper)

N