Ob prazniku slovenske kulture nagrade primorskim umetnikom

LJUBLJANA> Ena od Prešernovih nagrad za življenjsko delo je po dolgem času spet prišla v roke kulturnika, ki živi in dela v zamejstvu.

Nagrada, ki ovrednoti vse delo

Miroslav Košuta je Prešernovo nagrado prejel za svoj pesniški opus, v katerem, kot je ugotovila komisija za podelitev Prešernovih nagrad, odzvanja tudi strah za položaj slovenščine v zamejstvu, po drugi strani pa pesnik ni zadržan do italijanske kulture. “Prešernova nagrada potrjuje vrednost Košutovega pesniškega opusa in opozarja na zasluge, ki jih ustvarjalec ima pri ohranitvi slovenske besede v tržaškem urbanem svetu,” je v imenu komisije utemeljila Vilma Purič.

“Seveda sem nagrade vesel; še posebej ker prihaja ob življenjskem jubileju in se mi zdi, da ovrednoti moje delo v literarni in širši družbeni skupnosti,” pravi nagrajenec, ki bo marca praznoval 75. rojstni dan. To najpomembnejše priznanje, ki ga podeljuje Slovenija svojim umetnikom, mu daje tudi odgovor na pogosto zastavljeno vprašanje, zakaj je v 60. letih prejšnjega stoletja zapustil delo na ljubljanskem radiu in se vrnil v svoj rodni Trst. “Zdaj mi je bolj jasno, da sem očitno pravilno ravnal, saj sem v tem svojem kraju s problemi naše skupnosti dobival dodatne impulze za svoje delo.”

Podpora umetniku

Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel tudi dirigent Anton Nanut iz Kanala ob Soči. Maestro Nanut je eden najbolj znanih, uspešnih in tudi na tujih koncertnih odrih stalno prisotnih slovenskih glasbenikov, dirigiral je več kot dvestotim tujim orkestrom, svoj odmev pa je pustil po vsem svetu. Med nagrajenci Prešernovega sklada je bil že leta 1979. Prejel je vrsto domačih in mednarodnih nagrad in priznanj, in čeprav so mu bile v profesionalnem pomenu nekatere med njimi pomembnejše, je letošnja Prešernova nagrada za življenjsko delo vendarle nekaj posebnega. “Še posebej, ker izraža podporo umetniku za cel življenjski opus,” pravi.

Nanut je Primorcem še posebej blizu zaradi Primorskega akademskega zbor Vinko Vodopivec, ki ga je ustanovil in dolga leta tudi vodil. Z rodnim Kanalom pa ga povezujejo Kogojevi dnevi, festival sodobne klasične glasbe, poimenovan po Mariju Kogoju. “Vidimo, da je festival dobil mesto v slovenski kulturi - ne samo v slovenski, tudi drugje smo prepoznavni po tem festivalu - in da smo na pravi poti, da bo še živel,” je o festivalu, ki ga pripravlja skupaj z zanesenjaki iz Kanala, povedal v intervjuju za STA. Festival bi se lahko še razvil, se strinja Nanut, a glede na finančne okvire, ki jih imajo za njegovo organizacijo, trenutno ne vidi možnosti za to.

Nagrada brez lobiranja

V letošnji beri Prešernovih nagrajencev sta bila poleg Nanuta še dva glasbenika: tenorist Janko Robinšak, katerega družinske korenite prav tako segajo v Trst, ter tolkalec in skladatelj-improvizator Zlatko Kaučič, doma iz Goriških Brd. “Vtisi so lepi, še posebej ker mi ni bilo treba v Ljubljani lobirati in se prilizovati komisiji in ostalim. Ker živim v Brdih, na podeželju, sem zelo odtujen od teh lobističnih krogov,” je dejstvo, da je prišel na vrsto on in sodobna improvizacija komentiral Kaučič. Našteje lahko le nekaj glasbenikov, ki so ustvarjali v podobnih zvrsteh kot on in bili nagrajeni z nagrado Prešernovega sklada. To ga utrjuje v prepričanju, da gredo nagrade na področju glasbe predvsem v smer klasične glasbe.

Kaučič je velik del življenja ustvarjal v tujini, po osamosvojitvi pa se je vrnil v Goriška Brda. Slovenska narava vpliva na inspiracijo, tudi jeza zaradi uničevanja pokrajine v Brdih s preveč intenzivnim obdelovanja nasadov sadja, denimo, vpliva na navdih. “To me jezi in kakšna sled ostane tudi v glasbi,” pravi tolkalec, ki je v svoji tridesetletni karieri sodeloval s številnimi vrhunskimi glasbeniki in največjimi imeni iz sveta jazza, v slovenski javni prostor pa se mu je vendarle težko prebiti. Predvsem kot glasbeni pedagog, ki se ukvarja z mladimi, opozarja na medijsko ignoranco sodobnega glasbenega izražanja.

Nagrade Prešernovega sklada so prejeli še pisatelj Emil Filipčič, igralka Janja Majzelj, ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič in industrijski oblikovalec Jure Miklavc. S slednjim je pred leti sodelovala tudi časopisna hiša Primorske novice. Ob 50-letnici Primorskih novic (1998) je ustvaril uro v obliki krogle z imenom Kamen voda čas in solinarski krušni žig (sodobno različica žiga, s katerim so solinarji označevali kruh v skupinskih pečeh). Leta 2000 je oblikoval bralno držalo za časopis s koledarjem Primorskih novic. Zanj je bil tudi nagrajen.

JANA KREBELJ