Obisk Zygmunta Baumana obeležil 50. obletnico oddelka za sociologijo
Zaslužni profesor univerz v Leedsu in Varšavi Zygmunt Bauman je včeraj ob praznovanju 50. obletnice oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani predaval o poslanstvu sociologije v času tekoče moderne. Poudaril je, da je poslanstvo sociologije v širjenju obzorij svobode in razkrivanju dokse, ki nas določa prav zato, ker se je ne zavedamo.
LJUBLJANA>Zygmunt Bauman je dejal, da je obletnica posebna priložnost za premislek o prizadevanjih sociologov in nalog, ki jih čakajo. Sprehodil se je skozi zgodovino sociologije, ki se je izoblikovala kot samostojna veda v 19. stoletju s premislekom metodologije in vizij boljše družbe.
Sociologija je bila v službi moči
Tudi sociologija je po njegovih besedah skušala dokazati, da lahko govori iz pozicije avtoritete, kot Bog v Stari zavezi govori z Jobom. Po Baumanovem mnenju je objekt sociologije človek, katerega jezik je treba reinterpretirati. Človeka ne moremo opazovati z naravoslovnimi metodami, tako kot astronom opazuje zvezde, biologija živali in geologija kamne. “Žal mi je, da to rečem, a sociologija je bila v službi moči in praktičnega inženiringa,” je dejal.
O poslanstvu sociologije
Bauman poslanstvo sociologije vidi v tem, da spregovori o spregledanih stvareh. Izognila naj bi se žargonu, ki je “trdnjava, v katero ljudje ne morejo vstopiti”, hkrati pa zdravemu razumu in menedžerski logiki, kajti “menedžer je prav tako nesvoboden kot ljudje, ki jih usmerja”.
Sociologija je v času tekoče moderne obsojena na iznajdljivost, zvestobo javni sferi in nepokorščino. Poslanstvo sociologije, se zavzema Bauman, je v širitvi obzorij, kar pomeni potujitev domačega in udomačitev tujega skozi povezovanje razpršenih fragmentov ter razkrivanje dokse. Ta nas določa prav zato, ker se je ne zavedamo. Sociologija je kontinuiran dialog, ki se bogati z raznolikostjo pogledov, je zaključil Bauman.
STA