Oblaki, burja in krasna kultura

Kultura
, posodobljeno:

Ta veseli dan kulture je v soboto, na 222. obletnico Prešernovega rojstva, spet na stežaj odprl vrata muzejev, galerij in drugih ustanov, tokrat brez pandemičnih omejitev. Na Primorskem so vodili po stalnih razstavah, na ogled pa postavili tudi nekaj novih.

Kako sta slovenska burja in italijanska bora oblikovali dela dvanajstih umetnic in umetnikov, sta zbranim  
na gradu Kromberk predstavila kurator Massimo Premuda in kustosinja Katarina Brešan.
Kako sta slovenska burja in italijanska bora oblikovali dela dvanajstih umetnic in umetnikov, sta zbranim na gradu Kromberk predstavila kurator Massimo Premuda in kustosinja Katarina Brešan. fb Goriški muzej

SLOVENIJA > V Tolminskem muzeju so v petek predstavili prevod Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine zdravnika, botanika in arheologa Carla Marchesettija (1850-1926), temeljno delo o kraških, posoških in istrskih prazgodovinskih gradiščih. Knjigo je prevajal Radovan Cunja iz Pokrajinskega muzeja Koper, po sinovi prezgodnji smrti jo je pregledal in dopolnil njegov oče Leander Cunja, izdal pa Zavod Krasen Kras. Med bralce so ji pomagali sourednik Dejan Vončina, oblikovalka Ana Hawlina ter arheolog Tolminskega muzeja in strokovni sodelavec pri prevodu Miha Mlinar.

Ta veseli dan so v soboto praznovali na novi razstavi Tminski bajnki: kmečke skrinje Zgornjega Posočja, ki jo je pripravil kustos etnolog Marko Grego. Na ogled so postavili skrinje in skrinjice iz svoje zbirke, od preprostih do razkošnejših.

Poskrbimo za vse, ki skrbijo za kulturo!

Ta veseli dan kulture je ministrica dr. Asta Vrečko pospremila s poslanico, v kateri poudarja, da kultura bogati in osmišlja naš vsakdan, obenem pa opozarja: “A ne zgodi se, seveda, kar sama od sebe. Za vsako kulturno vsebino se skriva delo javnih zavodov, nevladnih organizacij ter posameznikov in posameznic. Vsi ti skrbijo, da nam je v Sloveniji vsak dan na voljo razkošna paleta kulture in umetnosti.”

Sindikat za kulturo Glosa pa je ob Prešernovem rojstnem dnevu poudaril, da oblastniki ne skrbijo dovolj za slovenski jezik in za delavce. Ali se Prešernu ne bi zdelo sramotno, da v nasprotju s predpisi na slovenskem trgu nekatera podjetja še vedno prodajajo televizijske programe, nove avtomobile, računalnike, telefone brez izbire slovenščine, ki je uradni jezik Evropske unije, se sprašujejo v poslanici. Posebej so opozorili, da si spodobno plačilo in zasluženo veljavo zaslužijo tudi zaposleni na bibliobusih: “Njihova stiska je velika, delajo v težkih pogojih, izgorevajo na terenu, z neprestanimi premiki, poleti se v vozilih kuhajo, pozimi prezebajo.”

Kolegi v Goriškem muzeju so v četrtek gostili strokovno srečanje konservatorjev in restavratorjev, poimenovano po pionirki Nadi Sedlar (1918-2006). Tradicionalno srečanje, ki ga iz leta v leto gosti drug muzej, sta tokrat organizirala restavratorja Polona Paglovec Šuligoj in Andrej Ferletic, na gradu Kromberk pa je po koronski dobi spet potekalo brez omejitev. Prijavilo se je več kot 60 udeležencev, ki so si izmenjali izkušnje, prisluhnili poročilu o delovanju restavratorskega društva, Andrej Jazbec je predstavil restavriranje fresk v vili Vipolže ...

V Tolminskem muzeju so se sprehodili med kmečkimi skrinjami Zgornjega Posočja. Foto: Facebook Tolminski muzej

Obiskovalci iz Italije in Slovenije so se na deževni Ta veseli dan kulture sprehodili skozi novo skupinsko razstavo Burja / Bora, s katero se sklepa cikel Prvinske energije osme edicije Energije prostorov / Festivala vetra in kamna. Kurator Massimo Premuda in kustosinja Katarina Brešan sta predstavila dvanajst umetnikov, ki so v svoja dela ulovili silni veter.

Obisk je bil dober, italijanske obiskovalce pa je navdušil že kulturni praznik, kakšnega sami nimajo. V solkanski vili Bartolomei je avtor David Kožuh zbrane popeljal po razstavi NePozabljeni predmeti.

V izolski galeriji Salsaverde je slikar Aleksij Kobal prvič predstavil svojo analogno-digitalno razstavo Nebeške črvine ter na flavto zaigral ob spremljavi gostitelja Mihe Eriča. Foto: Borut Krajnc

V izolski galeriji Salsaverde je slikar Aleksij Kobal prvič predstavil svojo razstavo Nebeške črvine, na kateri združuje analogno in digitalno. V osrčju so mojstrsko naslikani oblaki na virtualni podlagi, s čimer preizprašuje, kako umetna inteligenca tu in zdaj vpliva na naša življenja.

Živahno je bilo še na mnogih prizoriščih, kamor velja zaviti tudi na kak običajen dan ... in ga oplemenititi z umetnostjo.