Obrobni trenutki postajajo glavni

NOVA GORICA >Pravi, da se v gledališču počuti dobro, domače in niti ne tako drugače kot v vlogi filmskega režiserja. Predstava Otroci Adama in Eve, ki jo ta hip oblikuje, temelji na ogrodju, ki si ga je zamislil, nastaja pa tudi z veliko improvizacije: “Trenutki, ki nastajajo na podzavestni ali intuitivni ravni, rišejo točne atmosfere, do katerih ne bi mogel priti na podlagi racionalnega. Trenutki, ki so tako nastali in so bili obrobni, postajajo glavni. In vedno bolj smo gotovi glede tega,” je dejal Jan Cvitkovič.

Prvi kratki film, ki so ga predvajali, Vem (2008), v Sloveniji mu filmski ocenjevalci niso prisodili umetniške vrednosti, na festivalih po svetu pa je bil dobro sprejet. Je primer “no-budget” filma. Pri filmu To je zemlja, brat moj (2009), ki je bil testni film za celovečerec Archeo, se je Cvitkovič odločil, da ne bo uporabljal klasičnega filmskega jezika, ampak bo temeljil na občutkih, določenih stanjih. Ko so ta kratki film sprejeli na beneški mostri, je dobil samozavest za delo naprej. “Zelo dobro je, da v takšnih trenutkih film dobi podporo, da nadaljuješ tisto, za kar še sam ne veš, kaj je.” Ob tem je spregovoril o pomenu zvoka. “Želeli smo dobiti zvoke 'iz zemlje ven', mikrofone smo postavljali globoko v zemljo, hkrati pa iskali posnetke vesolja, posnetke oddaljenih planetov, ki jih posreduje Nasa.”

Ob filmu Sto psov (2012) je Cvitkovič, v pogovoru z Matejo Zorn iz goriškega Kinoateljeja, povedal, da zasedbe moški, ženska in otrok, ki se pojavlja v skoraj vseh njegovih delih, ni zastavil namenoma, po treh filmih je pač tudi sam opazil, da se ponavlja. Tudi v zelo kratkem filmu Bil sem otrok, ki ga je posnel lani po naročilu, ob 70. obletnici beneškega filmskega festivala, za omnibus, v katerem je sodelovalo 70 avtorjev. Janu se je na odru pridružila še igralka Medea Novak - nastopila je v filmih Vem, Archeo in Sto psov -, ki je sodelovanje s Cvitkovičem opisala kot močno in globoko izkušnjo. V jedru stalne ekipe je režiser imenoval še scenografa Vasjo Koklja in Andraža Trkmana, oba Novogoričana ter kostumografinjo Polonco Valentinčič iz Mosta na Soči.

Lanska zima je bila zanj produktivna, napisal je kar tri scenarije za celovečerce. Komedija Šiška deluxe je že posneta, družinsko dramo Družinica bodo posneli za televizijo, na realizacijo čaka Mercedes fire horse. Ko piše scenarij, se umakne v nemoteče okolje, gre nekam, kjer še ni bil in piše, dokler ne konča. Včasih je navdih en droben stavek, en šus, ena scenica. Pisanje je zanj čisti užitek, popravljanje scenarija muka: “Ko končam, grem domov.”KLAVDIJA FIGELJ