Ocean razlogov za srečo in bes
“Vstanite za svoje pravice,” so dobra štiri desetletja stare besede iz znamenite skladbe Get up, stand up Boba Marleya. Z njenim posnetkom je italijanska kantavtorica Elisa sklenila svoj tržaški koncert, zadnjega iz prvega dela turneje, na kateri promovira novo ploščo L' anima vola (Duša leti). In mislila je resno. Dve in pol uri zvočnega in vizualnega spektakla je začinila z mislimi, ki govorijo, da je Italija sicer res globoko zabredla, a v posamezniku je moč, da si ne dovoli zabresti z njo.
TRST > Pokrite dvorane Palatrieste Tržičanka Elisa sicer ni razprodala, kot je bilo pričakovati, a jo je dodobra zapolnila z gorečimi oboževalci, ki jim goreč-nost vrača z dostopnostjo, kakršna je v svetu šovbiznisa prava redkost. Dobršni del parterja je zasedal impozanten oder s štirikrakim jezikom, ki je segal domala do drugega konca dvorane, in ji je omogočal še tesnejši stik z občinstvom.
Koncerta pa navkljub zadnji uspešnici L' anima vola, po kateri nosita ime nova plošča in turneja, ki se kar ponuja kot udarni začetek, ni začela predvidljivo. Sprehodila se je po brvi, pomahala občinstvu, se umaknila v globino odra in zapela mirno Non fa niente oramai (Zdaj ni več pomembno) in zatem še pet skladb z nove plošče, ki je prva v celoti v italijanščini. O vzrokih zanjo je spregovorila v enem od nekakšnih preludijev, v posnetem sporočilu, v katerem je sprva citirala italijansko ustavo, ki zveni podobno zlagano kakor slovenska. Stanje v Italiji jo je po njenih besedah tako “nakurčilo”, da se je morala odzvati, kar je storila s ploščo, posvečeno vsem, ki se navkljub strahu borijo.
In čeprav je s ploščo opravila s svojim “demonom” - maternim jezikom -, je po uvodnih skladbah z zadnje plošče takoj poprijela za električno kitaro in vžgala skladbo s prve plošče Pipes and Flo-wers (1997), energično Labyrinth, ki je še vedno ena najpriljubljenejših in s katero je odprla pandorino skrinjico uspešnic. Tokrat jih je v dobrih dveh urah in pol nizala ob izjemni podpori scenografije s premikajočimi se led paneli in scenarija, ki je predvidel precej preoblačenja, a tudi igranje kitare, tolkal, klavirja in osuplost občinstva med njeno izvedbo delčka iz opere Madame Butterfly, s čimer se ji je menda uresničila dolgoletna želja.
Med tridesetimi skladbami so si sledile številne uspešnice, kot so Dancing, nepogrešljiva zmagovalka Sanrema Luce, Rainbow, Stay, Ti vorrei sollevare in druge, prav posebno mesto pa je namenila izboru oboževalcev. Ti so ob njenem pozivu dvignili transparente z željami, med katerimi so bile mnoge hudomušne, kakršna je bila Enter Sandman od Metallice.
Med koncertom, ki ga je sklenila z energično Cure me, s katero je vnovič dokazala, da navkljub priljub-ljenosti njenih popevkarskih uspešnic v duši (in na odru) ostaja predvsem rokerica, je večino napevov odpelo občinstvo. Tisto, kateremu je posebej posvetila osrednjo pesem nove plošče Maledetto labirinto, ki jo sklepa z mantro: “In ti skušaj izstopiti zdaj!” Iz stanja, ki ni rožnato, a ni dokončno.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
