Od Ahila pa vse do Vietnama

“Je mogoče, da je najstarejši tekst evropske književnosti, Iliada s svojimi 15.693 heksametri, hkrati že tudi njen največji dosežek?” se v spremni besedi sprašuje klasični filolog dr. David Movrin. Starogrški ep skozi 24 spevov opisuje 51 dni v desetem letu trojanske vojne, v njem pa je Homer kot domnevni avtor zajel univerzalne teme: ljubezen, sovraštvo, čast, pogum, pohlep, nesrečo, žalost ...

Iliado je v celoti poslovenil Anton Sovre, po njegovem prevodu iz leta 1950 pa izbrane speve dobivamo še v sodobnejšem jeziku. Klasična filologinja Jelena Isak Kres se je dela lotila na povabilo nekdanjega urednika zbirke Kondor Andreja Koritnika, z besedilom pa se je intenzivno družila debela tri leta. Največji izziv ji je predstavljal heksameter, prav tako pa tudi “čarobnost izpeljave zgodbe” ter ritem in njegova stroga pravila, je pred dnevi povedala na predstavitvi v Ljubljani. Namenoma ni izbrala arhaičnega jezika kakor Sovre, si je pa med delom pomagala z njegovim prevodom.

Prvi jo je v latinščino prevedel Koprčan

Spomnimo, da je z Iliado in Odisejo povezan tudi Koper. Avtor prvih tiskanih latinskih prevodov obeh grških epov je Andreas Divus oziroma Andrea Divo. Leta 1537 so koprskemu renesančnemu učenjaku v Benetkah natisnili prevoda Iliade in Odiseje, ki sta zatem doživela dolgo vrsto izboljšanih ponatisov v več prestolnicah tedanje Evrope. V čast pomembnemu someščanu v Kopru od predlani prirejajo mednarodni znanstveni simpozij Divina.

Za okus navedimo najprej Sovretov prevod besed, ki jih Hektor med bojem izreče Ahilu: “Zgrešil si, nisi je zvedel, bogovom enaki Ahiles, moje usode od Zeusa, kot pravkar bahato si trdil! Ne, presukan kvasač si, besede so zgolj te košate, češ iz strahu pred teboj mi upade pogum za obrambo.” In še novi prevod: “Nisi zadel, Ahil, bogovom podobni bojevnik, nič od Zevsa ne veš, kot trdiš, za mojo usodo! Ti si pretkan slepar, ki spretno obračaš besede, rad bi le v strah me pognal, da bi moč in pogum mi upadla!”

Prevajalka pravi, da so se v treh tisočletjih od nastanka Iliade nekatere reči vendarle spremenile: “Danes bi težko javno ali s ponosom govorili denimo o ženski kot plenu. Vsaj navzven se delamo bolj fine, veliko stvari pa je na žalost enakih.” Dodaja, da Homerja še danes citirajo mnogi avtorji, v njem je zajeto celotno literarno vesolje in ves kozmos.

David Movrin je med drugim omenil zapis nekega ameriškega psihiatra, ki je v študiji o povratnikih iz vietnamske vojne sestavil enako klinično sliko kot že zdavnaj Homer. Vojaki so namreč trpeli za posttravmatsko stresno motnjo, podobno Ahilovi.

Urednik Andrej Ilc je poudaril, da tovrstna literarna dela niso prodajane uspešnice, a premorejo neprecenljiv kulturni kapital. Prevajalka je še pojasnila, da bi za prevod celotnega besedila potrebovala nadaljnjih sedem let - skupno bi ji delo torej vzelo deset let, kolikor je trajala tudi trojanska vojna, se je nasmehnila.