Od Bacha do Plestenjaka s konceptom
Kot antipod akademskim strogosti, togosti, perfekcionizmu in elitizmu se je pred letom na živahnem prizorišču mednarodnega festivala in tekmovanja Svirel v Štanjelu rodil Svirel band. Pet izvrstnih klasično izobraženih glasbenikov mlajše generacije se je na pobudo Simona Perčiča odločilo, da današnji sivi čas ozvoči in obarva s humorjem, satiro in komičnostjo.
BUKOVICA> 3. abonmajski koncert so v duhu praznika žena oblikovali muzikantje, ki so zapeli in zaigrali prisrčno, hudomušno in radoživo glasbeno-gledališko zgodbo. V njej so duhovito spojili glasbo in humor, spretno in domiselno prepletali najrazličnejše stile (z izjemo narodno zabavnih viž!) in jim dodajali simpatične komične prizore.
Svirel band bo 29. marca nastopil v Kosovelovem domu Sežana, 7. aprila pa v ljubljanski Festivalni dvorani.
Aleš Klančar, trobenta (Postojna, Ljubljana), Uroš Barič, kitara (Sežana), Dejan Vidovič, harmonika (Nova Gorica), Rok Felicijan, klarinet (Piran) in Tomaž Šuštar, kontrabas (Dobrepolje) so mobilni virtuozi s konceptom. Z inštrumenti, ki so sicer rezervirani za “oberkrain kvintet”, želijo predstavljati drugačno glasbo. Avtohtoni zvok slovenskega kvinteta kot ga je leta 1955 izoblikoval Vilko Ovsenik se tako sedaj oglasi v posrečenih priredbah uspešnic svetovne pop, rock in filmske glasbe, jazzovskih standardov, zimzelenih slovenskih popevk in klasičnih del. Aranžmaji so v glavnem plod skupnih prizadevanj in navdihov, pod nekatere se podpisujejo Jaka Pucihar (Solfeggietto, Tropical Jam), Marko Mozetič (Ti si moja ljubezen, Kje so tiste stezice) in Gregor Strniša (Over the Rainbow). Ta mešanica najrazličnejših stilov na odru dobi močan priokus improvizacije, a v vsej svoji hudomušnosti hkrati razširja modrost o perfekcionizmu kot prepričanju, da je življenje nepopolno. V spontani, igrivi glasbeni komediji prepoznamo premišljeni koncept: slovenska ljudska Kje so tiste stezice v vokalni zasedbi za začetek in v instrumentalni priredbi Mozetiča za zaključek.
Pravi ambasadorji smeha in dobre volje so člani Svirel banda, njihova optimistična in neelistična naravnanost pa očitno še kako dobro animira tudi mlade oči in mlada ušesa.
V samem jedru zgodbe je za slovensko melanholično dušo nepogrešljiva ljudska V dolini tihi (ne v Slakovi različici), ki se prelije v še bolj značilno slovensko Cvetje v jeseni (namesto citer zagodejo ukulele). V ta slovenski glasbeni okvirček pa se dopadljivo vkomponirajo še glasbe glasbenikov sveta (P.E. Bach, Sting, Michel Camillo, Harold Arlen …). Band na poziv ne pozabi niti na kultni srbski film Ko to tamo peva in v slavnem duetu dveh Romov se v Bukovici uspešno preizkusita Vidovič in Klančar. Slednji v posebnem prizoru večera nastopi tudi kot hišnik, ki razkrije še en svoj talent, ko nastopi kot odličen imitator Erosa Ramazzottija, Jana Plestenjaka, Louisa Armstronga, Elvisa Presleyja, raperja Shaggyja.
Pravi ambasadorji smeha in dobre volje so člani Svirel banda, njihova optimistična in neelistična naravnanost pa očitno še kako dobro animira tudi mlade oči in mlada ušesa. Na bukovški premieri je bilo občudujoče število mladih obiskovalcev, ki sicer na tovrstne abonmajske koncerte le redko zahajajo. Svirelovi virtuozni glasbeni zabavi bi se najbrž nasmejala tudi Tilen Artač in Klemen Slakonja, celo Mnzil brass bi katerega od njihovih skečev lahko ponesel v širni svet.
TATJANA GREGORIČ
(Radio Koper)