Od novih spoznanj do celovitejšega pregleda
Od danes so vsaj do konca leta ponovno odprta vrata galerij in muzejev, tudi številnih primorskih. V vseh upajo, da bo tako ostalo. V Narodni galeriji, naši osrednji ustanovi za starejšo umetnost, ki hrani največjo zbirko likovnih del pri nas, v prihodnjem letu načrtujejo dve pomembni monografski razstavi.
LJUBLJANA > V Narodni galeriji bosta osrednji razstavi domačih umetnikov Fortunata Berganta in Hinka Smrekarja. Prvi je po besedah direktorice galerije Barbara Jaki zaznamoval 18., drugi pa prvo polovico 20. stoletja.
Fortunat Bergant (1721-1769) je poleg Valentina Metzingerja, Franca Jelovška in Antona Cebeja ključni predstavnik slovenskega baroka in osebnost, ki je v največji meri vplivala na umetnostno podobo dežele, v kateri je delovala. V Narodni galeriji med vsemi inštitucijami hranijo največ njegovih del, ki so pomemben segment fonda slovenske umetnosti. Po skoraj 70 letih bodo predstavili nove ugotovitve, restavrirana dela, umetnika bodo tudi umestili v kontekst časa, v katerem je ustvarjal. Ob osrednji razstavi bodo postavili rezultate, pridobljene s konservatorko-restavratorskimi posegi, ki prinašajo nova spoznanja o baročni tehnologiji. Razstava, ki so jo sprva načrtovali za letos, bo tako v letu, ko bi minilo 300 let od Bergantovega rojstva, združila približno 40 njegovih del ter del njegovih sopotnikov in umetnikov naslednje generacije.
Hinko Smrekar (1883-1942) slovenski javnosti ni nepoznan umetnik, nad njim pa se po besedah Barbare Jaki navdušuje tudi evropska javnost, kar je postalo jasno na razstavah v Parizu in Pragi. Njegovo delo še nikoli ni bilo v celoti zbrano in ovrednoteno, čeprav je neizčrpen vir duhovnega, umetnostnega, družabnega in političnega življenja prvih desetletij 20. stoletja. Bil je družbeno angažiran, brezkompromisen pri iskanju resnice in vselej na strani preprostega človeka. Ustvaril je na stotine karikatur, v katerih je kritiziral družbo ali posameznike, predvsem njihovo moralo, in v tem se kaže tudi njegova aktualnost. A njegov opus je izjemno obsežen, seznam del pa nepopoln, kar želijo popraviti, zato so med drugim na spletu objavili poziv, da iščejo njegova dela. Razstavo Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu podaljšujejo do konca februarja.
