Od pozabljenih pesmi do političnega kupčkanja
“Fantje iz benda pravijo, da sem se lotil že vsega, razen baleta,” je Jernej Dirnbek predsinočnjim med smehom odgovoril na vprašanje Draga Misleja-Mefa, kako ostali člani zasedbe Mi2 sprejemajo to, da je po novem tudi pisatelj.
IZOLA > Kitarist in eden od pevcev v Mi2 je lani pri založbi Miš izdal svoj knjižni prvenec, roman Pevci pozabljenih pesmi.
“Tisti, ki poznate naše komade, veste, da težko karkoli povem na kratko. Moje pesmi so običajno dolge, kolikor so le lahko, a več kot toliko pač ne gre. Pa sem napisal knjigo,” je med duhovitim in zabavnim literarno-glasbenim stand-upom, v katerem je svoje skladbe prepletal z zgodbo o vsebini romana, občinstvu Pri špini še pojasnil Jernej Dirnbek.
Pevci pozabljenih pesmi se dogajajo v slovenskem kraju, ki je sicer majhen, a ravno dovolj velik, da ima župana. Tja se vrne Zdravko Strnad, 48-letnik v ločitvenem postopku in z dolgočasno službo v javni upravi. “Ni lep kot Ronaldo, ni pameten kot Nikola Tesla, ni samozavesten kot Donald Trump. Je prilično smotan tip, ki največkrat zmrzne takrat, ko je to najmanj potrebno,” je novopečeni pisatelj opisal svojega junaka.
Ta sprva spomine na mladost obuja pri šanku, potem pa s prijatelji ustanovi pevski zbor, v katerem prepevajo komade iz dobrih starih časov. Pevcev je vse več, med njimi se začnejo spletati take in drugačne zgodbe, poleg vsega pa se bližajo še volitve, ki seveda ne gredo mimo brez političnega kupčkanja ...
Dirnbek, ki je med drugim navrgel še, da je postal pisatelj zato, da bo intelektualec, tako kot njegov prijatelj iz benda Tonč (Tone Kregar), je z občinstvom poleg svojih pesmi delil še eno iz knjige. Odločil se je za Dobro jutro, pesem Riblje čorbe, ki je, kot je povedal, eden njegovih najljubših bendov. MI