Od risbe, gline in brona do svetlobe in iluzije
Nagrado Riharda Jakopiča, najvišjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost, letos za življenjsko delo prejme kipar Dušan Tršar, priznanji za leto 2018 pa kiparka Polonca Lovšin in slikar Viktor Bernik. Podelitev nagrade in priznanj bo jutri v Moderni galeriji.
LJUBLJANA Dušan Tršar (1937) je sprva izhajal iz varjene plastike človeške figure z izrazitimi poudarki na njeni konstruktivnosti. Deloval je v skupini z Dragico Čadež, Dževadom Hozo in Dragom Hrvackim, po odstopu Hoza pa s Tonetom Lapajnetom. Skupina je leta 1969 umetniško dozorela, dobila izrazito novokonstruktivistično programsko osnovo in se leta 1970 formalno ustanovila kot Neokonstruktivisti, a po letu 1972 razpadla. Tršar se je tedaj usmeril v raziskovanje v okviru lumino objektov, skulptur iz prosojnih plastičnih snovi, ki največkrat osvetljene z neonskimi cevmi različnih barv ohranjajo iluzijo figure ali krajin. Nad pleksi steklom sta postopoma prevladala žgana glina in bron, velik pomen pa ima v njegovem delu tudi risba, so zapisali v Zvezi društev slovenskih likovnih Umetnikov (ZDSLU).
Tršar je barvo in svetlobo kot temeljni likovni prvini, značilni za slikarstvo, povzdignil na kiparsko raven.
Leta 1970 rojena Polonca Lovšin je najprej diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in nato še iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, kjer je zaključila tudi podiplomski študij kiparstva in novih medijev. V Nemčiji je zaključila še doktorski študij vizualne umetnosti. Osredotoča se na samoorganizirane iniciative in alternativne oblike delovanja v arhitekturi in urbanizmu. Je soustanoviteljica društva KUD Obrat, s katerim razvija večletni projekt skupnostnega vrta Onkraj gradbišča. Je tudi avtorica in soavtorica številnih publikacij ter dobitnica več štipendij, nagrad in umetniških rezidenc.
Viktor Bernik, rojen leta 1971, je diplomiral iz slikarstva na ALUO, kjer je tudi magistriral na oddelku za slikarstvo. Študijsko je potoval po Evropi in ZDA. Izhajajoč iz postulatov postmedijskega slikarstva se posveča vprašanjem prostora, tako družbenega kot umetnostnega. Preizprašuje koncepte umetnostnega podobotvorja v različnih medijih, v katerih prepleta razmisleke o umetnostnih in družbenih fenomenih.
Ustanovitelji Jakopičeve nagrade so ZDSLU, ALUO in Moderna galerija, pozneje se jim je pridružilo še Slovensko društvo likovnih kritikov. Razstava nagrajencev bo do 25. aprila na ogled v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi.