Od Triglava do Valov
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so sinoči odprli retrospektivno razstavo Valovi, na kateri Milenko Matanovič praznuje 50-letnico ustvarjanja. Nekdanji član skupine OHO je v ZDA ustanovil Pomegranate Center, ki skupnostim pomaga graditi prostore za druženje ter prispeva k srečevanju umetnosti, ekologije, ekonomije, zdravstva in vzgoje.
LJUBLJANA > Milenko Matanovič (1947) se je v kolektivni spomin najbrž zapisal zlasti kot ena od glav Triglava; v ljubljanskem parku Zvezda sta 30. decembra 1968 živo skulpturo z njim ustvarila še David Nez in Drago Dellabernardina.
Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MG+MSUM) po preglednih razstavah Marka Pogačnika leta 2012 in Andraža Šalamuna lani zdaj predstavljata še tretjega ustanovnega člana skupine OHO, ki velja za enega najpomembnejših umetnostnih fenomenov v Sloveniji.
Matanovič je v rodni Ljubljani študiral umetnostno zgodovino, pisal konkretno in vizualno poezijo, slikal in ustvarjal objekte, tudi iz industrijskih materialov, navajajo v Moderni galeriji. Kasneje se je posvetil “revni umetnosti” in izdeloval instalacije iz konoplje, lesa, gume in železa. Ukvarjal se je še s filmom, happeningi, glasbo, leta 1971 pa se je pridružil Družini v Šempasu. Leta 1973 je odpotoval v ZDA, kjer se je tudi ustalil. Kot mislec, učitelj in umetnik tam pripravlja skupnosti na prihodnost: družno gradijo parke in zbirališča.
Med Matanovičeva najbolj znana dela poleg Triglava sodita še Konstelacija sveč na polju ustreza konstelaciji zvezd na nebu ter Žito in vrvica. Njegova dela hranijo tudi v pomembnih zbirkah, denimo v newyorškem muzeju sodobne umetnosti MoMA.
Ljubljanska razstava, ki bo na ogled do 24. junija, je razdeljena na štiri poglavja: ohojevsko ustvarjalnost predstavlja serija značilnih instalacij v parkih, gozdovih, na poljih in v rekah. Delovanje v okviru Pomegranate Centra je zastopano s posnetki parkov in zbirališč, Vaje iz umetnosti prikazujejo slikanje v tehniki akvarela, preproste skulpture ter risbe s svinčniki in tušem, zadnji del razstave pa je posvečen Matanovičevemu sedanjemu samostojnemu delu.
Pri njem ima “bistveno vlogo koncept skupnosti kot temeljno vozlišče duhovnih razsežnosti in harmonizacije z okoljem”, v daljšem spremnem zapisu ugotavlja kustos Igor Španjol. Med drugim poudarja, da je ohojevsko delo heterogeno in odprto prav zaradi “življenjske spontanosti, ki se ne nenehno odziva na spremenjene okoliščine”. Z ohojevsko poetiko in zgodnjimi risbami pa je povezano tudi Matanovičevo poznejše delo: “Gre za urejene strukture prostora, motivno utemeljene na naravnih pojavih (Zvezdnata noč na obali, Veliki val, Polarni sij) in izpeljane na meji geometrijskih in reduciranih organskih oblik ter namenjene branju v trajanju, kjer vsak premik krepi učinek nepredvidljivosti. Zdi se, kot bi se ohojevski princip programiranega pogleda na naravo nekoliko bolj abstrahirano preselil v galerijski prostor, ki nadomesti okolje.”
Ker je zanj temeljna ideja sodelovanja, je Milenko Matanovič v Muzej sodobne umetnosti Metelkova k ustvarjanju poslikave Zmaj v dneh pred otvoritvijo povabil - vse in kogarkoli.
