Oder je čarobni most
Članice etnološke skupine Valmarin letos praznujejo 15-letnico delovanja, od leta 2005 pa delujejo pod okriljem Kulturnega društva Istrski grmič. “V Istri in na Krasu smo Valmarinke bile in smo še najbolj prepoznavne v pustnem času, saj je bila na začetku naša največja želja ohranjanje pustnih šeg in navad,” opišejo svoje začetke.
Prelomnica v njihovem delovanju je leto 2001, ko so se kot “mlekarce” prvič udeležile Kraškega pusta na Opčinah. “Takrat smo sklenile, da bomo v prihodnosti svoje delovanje v največji možni meri posvetile ohranjanju kulturne dediščine. Vodja skupine, Anica Kocjančič, je namreč velika ljubiteljica starih predmetov tako, da v njeni 'mali muzejski zbirki' najdemo skoraj vse, kar za nastope potrebujemo,” pravijo Valmarinke. V gledališki skupini jih trenutno deluje pet, pri nekaterih nastopih pa moči združijo prav vsi člani.
> Oder je za nas ...
“... kot čarobni most, prek katerega stopamo do ljudi, ki jim je naše ustvarjanje namenjeno.”
> Katerih dramskih naslovov se najraje lotevate in zakaj?
“Naše področje so krajši, približno dvajsetminutni prizori, v katerih predstavljamo življenje istrskih žena iz daljne in bližnje preteklosti. Vsi prizori so odigrani v narečju. Velikokrat jih pospremimo s pesmijo, včasih tudi s harmoniko, za kar je zaslužen naš edini moški član.”
> Kateri žanr se vam zdi najbolj zahteven?
“Lotevamo se krajših besedil, ki so bliže komediji in so večinoma hudomušna, pa tudi poučna. Iz dosedanjih izkušenj se lahko pridružimo mnenju tistih, ki pravijo, da je ljudi lažje spraviti v jok kot v smeh.”
> Kaj je doslej vaš največji uspeh?
“Za nas je največji uspeh vsaka predstava, ki nasmeji občinstvo, in po kateri lahko rečemo, da vložen trud ni bil zaman.”
> Kaj naredi dobro predstavo?
“Na začetku je pomemben tekst, ki nam mora, po domače rečeno, 'ležati'. V preteklosti smo sodelovali z Alferijo Bržan, nekaj je za nas napisala predsednica našega društva Vlasta Jerman, v zadnjem času pa besedila pišemo same. Pogosto jih napišemo za točno določene prireditve, velikokrat odražajo trenutne dogodke, vselej pa jim dodamo pridih starih časov. V njih se pogosto zrcali slika nas samih, kar gledalcem, ki nas poznajo, izvablja smeh. K dobri predstavi pa prispeva tudi dobro vzdušje na vajah, sproščenost na odru, velika mera odgovornosti in na koncu veselje gledalcev.”
> V katero gledališče se najraje odpravite?
“Najbližje nam je seveda koprsko gledališče, z velikim veseljem pa si ogledamo predstave ljubiteljskih skupin, ki delujejo v naši bližini, gostujočih skupin ter tistih iz tržaško-kraške okolice.”
> Kdo je vaš zgled, idol?
“Vsi igralci, ki z veliko truda in odpovedovanja bogatijo naš kulturni prostor.”
> Za dobro vzdušje v skupini je najpomembneje …
“... zdravje, prijateljstvo in strpnost.”
> S katerim režiserjem si želite sodelovati?
“O tem nismo še nikoli razmišljale, saj režiserji običajno svoje moči usmerjajo v skupine, ki se lotevajo zahtevnejših predstav.”
> Kaj želite primorskemu ljubiteljskemu gledališču v prihodnjem desetletju?“Zgodovina dokazuje, da ljubiteljska dejavnost tudi v najtežjih časih ni zamrla. Nasprotno, ljudje so trmasto in z veliko ljubezni še bolj zavzeto ustvarjali. In take predane zagnanosti želimo tudi vsem, ki se na Primorskem ukvarjamo z ljubiteljstvom.”
MI