Odkrili doslej najpopolnejši izvod Trubarjevega dela

LJUBLJANA > Zaradi varnostnih in drugih razlogov tega podatka na današnji novinarski konferenci na Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti niso razkrili. Predstavili so le fotografije, slovenski znanstveniki so v pristnost dela prepričani, na dokončno razkritje skrivnosti pa bo javnost morala počakati do maja prihodnjega leta.

“Gre zagotovo za enega od kulturno najpomembnejših Trubarjevih del. Najprej zato, ker v njem najdemo Trubarjevo vizijo pravne, organizacijske in duhovne ureditve slovenske cerkve, po drugi strani pa zato, ker predstavlja prvo v slovenščin napisno delo, namenjeno izobraženemu bralcu,” je na današnji predstavitvi poudaril dr. Kozma Ahačič, vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU.

Prava redkost že ob nastanku

Cerkovno ordningo je v neki nemški knjižnici našel nemški pravnik in ljubiteljski raziskovalec starih knjig in tiskov. Urlich-Dietrich Oppitz je iskal knjige, pri vezavi katerih so uporabili liste iz inkunabul, ter naletel na knjigo, zvezano s pomočjo lista iz dela Catholicon Johana Balba. V listu iz leta 1640 pa je bila vezana Cerkovna ordninga (Cerkveni red), ki ga je Primož Trubar leta 1564 natisnil v Tübingenu.

Cerkovno ordningo je Trubar sestavil na podlagi württemberškega cerkvenega reda iz leta 1559, dodal pa je tudi marsikaj svojega. Delo je bilo prava redkost že ob svojem nastanku, saj je izšlo v nakladi, ki je bila za tiste čase izjemno nizka - le 300 oziroma 400 izvodov so natisnili.

Trubar se je za pisanje Cerkovne ordninge odločil leta 1561, ko se je po 13 letih izgnanstva vrnil v domovino. S tem delom je želel vzpostaviti slovensko protestantsko cerkev. Mnoge ideje, ki jih je zapisal v ordningo so ostale neuresničene - izdaja se je namreč zavlekla, delo pa so natisnili šele leta 1564, ko je po smrti cesarja Ferdinanda I. zavladal protestantom izrazito nenaklonjeni Karel II. Sredi decembra 1564 so oblasti tako protestantom izdale ukaz, naj izročijo vse natisnjene izvode, Trubarja pa so (spet) izgnali iz dežele. Večina naklade je bila uničena že takrat.

Dolga leta izgubljeno delo

Do 20. stoletja pa se je kljub vsemu ohranilo nekaj izvodov tega dela. Slovenski znanstveniki, ki se ukvarjajo s protestantiko, navajajo tri. Izvod, ki so ga hranili v knjižnici v Dresdenu, je našel Theodor Elze, natančno pa popisal France Kidrič. Ta izvod se je v drugi svetovni vojni izgubil in Cerkovna ordninga je bila dolga leta izgubljena. Drugi izvod so leta 1971 odkrili v Vatikanski knjižnici. Ta je bi last Krištofa Spinderja, superintendenta v Ljubljani, a zadnje strani tega izvoda so bile na robovih poškodovane. Primerek, ki ga je letos odkril Oppitz je najbolje ohranjeni izvod Cerkovne ordninge doslej.

To Trubarjevo delo je izjemno pomembno tudi z jezikovnega vidika, opozarja Ahačič. “Napisana je v jeziku, ki mu lahko rečemo visoka knjižna slovenščina, v jeziku, ki je poln latinskih tujk in citatov, po zapletenosti in dovršenosti dosega besedila vseh drugih evropskih narodov.”

MAKSIMILJANA IPAVEC