Odpiranje prostorov fotografije
Ko se zazrete v fotografijo, naj vas ne zanese v vprašanje, kaj je fotograf z njo hotel povedati, ampak si privoščite preobrat: vprašajte se, kaj ta fotografija lahko stori vam. Ali vam lahko spremeni življenje? Tako svetuje psihoanalitik Dušan Rutar, ki je napisal besedilo ob petdesetih fotografijah Mateja Peljhana, doma s Cola, in Celjana Jureta Kravanje.
AJDOVŠČINA >Seveda gre več kot za besedilo, gre za filozofijo fotografskega pogleda, izdano v knjigi z naslovom Za-govor podob (založba Grafični atelje Zenit). Temu primerna je bila tudi predstavitev pred dnevi v ajdovski Lavričevi knjižnici; nadvse zanimivo in navdihujoče filozofsko predavanje o podobah, a brez podob (fotografij) samih. Dr.Dušan Rutar se jih je lotil na način, ki ga Derrida imenuje dekonstrukcija, Freud pa analiza. Dekonstrukcija kot odpiranje prostorov, destabilizacija pogojev možnosti vsake objektivnosti.
Oči niso dovolj
Besedilo Dr. Rutarja je kot pot, na kateri razmišlja o podobah, resnici, večnosti, niču, ponavljanju, umetnosti, fotografije pa medtem elegantno vpleta v to razmišljanje in ne obratno.
“Oči niso dovolj, da bi videli fotografijo in jo dojeli,” piše Rutar. Njegovo izhodišče oziroma pričujoča knjiga izhaja iz nekoliko drugačne ideje, ki pravi: verjamem, zato tudi vidim. Pisec pojasni, da resnice namreč ne spozna pogled, ki je nevtralen, temveč tisti, ki je zavzet, ki sodeluje, se zaplete, ki verjame, da lahko vidi in ve.
Sicer pa je dr. Rutar, ob zainteresirani ajdovski publiki, razmišljal tudi o tem, zakaj so nekatere fotografije samo fotografije, druge pa vrhunsko umetniško delo. “Vrhunsko umetniško delo od nevrhunskega loči nekaj, kar povzroči, da razmišljamo o vprašanju: ali ima neskončno kakšno zvezo z našim vsakdanjim življenjem?” Pri postavljanju misli se je dotikal mislecov, kot so Alain Badiou, Gaston Bachelard, Jacques Derrida, Gilles Deleuze ...
Peljhan in Kravanja
Avtorja fotografij (v knjigi jih vsak predstavlja 25), ki jih Rutar oceni kot izjemne, sveže ter z močjo nagovarjanja, sta Matej Peljhan in Jure Kravanja. Matej Peljhan je klinični psiholog, doma s Cola. Že v prvih letih ukvarjanja s fotografijo je postal prepoznaven in prejel veliko priznanj. Njegova fotografska govorica na nevsiljiv način spodbuja gledalčevo domišljijo in bogati njegovo estetsko-intelektualno izkušnjo. Fotografije odlikuje preprosta kompozicijska dovršenost, ki v svetu svetlobnega zapisa odpira prostor za spontana razmišljanja in čustvovanja.
Jure Kravanja, sociolog in pedagog, se zadnjih sedem let posveča fotografiranju, za kar je prejel mojstrski naziv. Poleg ljubezni do pokrajinske fotografije v vseh njenih razsežnostih se rad izpoveduje v fotografiji urbanega. V Psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer je zaposlen, uvaja fotografiranje in fotografijo kot diagnostično in terapevtsko sredstvo.
Dr. Dušan Rutar, psiholog in psihoanalitik, je zaposlen na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Kamniku. Področja, ki ga zanimajo so filozofija, teorija in psihologija filma, komunikacija, vzgoja, psihologija hendikepiranih ter nasploh vse, kar je lastno človeku. Objavil je približno petdeset knjig, izmed katerih jih je dvajset posvečenih filmski teoriji, teoriji filmskih podob (med njimi tudi Andreja Tarkovskega), logiki pogleda, imaginarijev in človekove identitete.
Knjiga Za-govor podob je zelo dobrodošla pridobitev, je možnost novega pogleda na fotografijo, predvsem pa navdihujoča, saj nam pravi, da fotografije niso statični objekti, temveč jih imamo pravico vselej videti drugače.
KLAVDIJA FIGELJ
