Odprimo že muzeje!

FERRARA > Open museums je vreden 3,800.000 evrov, sofinanciran je v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz nacionalnih sredstev. Vodilni partner tega čezmejnega projekta je Ferrarska pokrajina, v projektu sodeluje enajst partnerjev, iz Slovenije Pomorski muzej Sergej Mašera iz Pirana, Pokrajinski muzej iz Kopra, Kobariški muzej in Mestna občina Ljubljana z Mestnim muzejem in galerijami. “Termin čezmejnost je v primeru Slovenije in Emilie-Romagne težko razumeti, ker smo daleč od meje, hkrati pa tudi ne tako zelo daleč. Povezuje nas severni Jadran in različna področja sodelovanja,” je na novinarski konferenci ob začetku aktivnosti na projektu povedal Lodovico Gherardi iz dežele Emilie-Romagne, zadolžen za evropske zadeve in mednarodne odnose.

Ključne besede, ki so jih tako rekoč vsi govorci (od odbornikov do muzealcev) na novinarski konferenci ponavljali, so naslednje: odprtost, kohezija, mreženje, povezovanje, pogoste so bile omenjene multimedijske vsebine, tehnološka opremljenost, pri slovenskih muzejih pa je bila posebej poudarjena potreba po promociji in trženju.

Narediti muzej privlačen

>Splošni cilj projekta je narediti muzej odprt, privlačen in konkurenčen, vprašanja, ki so se ob tem pojavila, pa preizprašujejo vlogo in poslanstvo muzejev nasploh; kako narediti muzej bolj sodoben, torej atraktiven sodobnemu obiskovalcu, ki ni več pripravljen tavati po mrzlih sobanah in prebirati besedila na panojih; kako odpreti muzej in v zaprašenih arhivih najti zanimive vsebine in jih v sodobni, največkrat digitalizirani obliki pokazati obiskovalcu; kako se povezati z drugimi muzeji, kako se vključiti v lokalno okolje, turistično ponudbo itd. V ta namen so partnerji v projektu začeli oblikovati skupne strategije, zapisovati poslanstvo, določevati metodologije in smernice, izpolnjevati vprašalnike in na sploh vrednotiti stanje v muzejih. Vse skupaj so strnili v pet strateških komponent: kakovostne stopnje in izvajalni instrumenti, muzejska didaktika, izvajanje in posredovanje kulture, mreženje muzejev in trženje.

Tako kot smernice so bile zanimive in zgovorne tudi ocene sedanjega stanja. Kot je poročala Marjeta Mikuž z oddelka za materialno kulturno dediščino in dediščino muzejev ter svetovalka Narodnega muzeja Slovenije, imamo pri nas 47 muzejev, ki so vpisani v razvid in jih povprečno v 80 odstotkih financira država. Od tega jih je 70 odstotkov v zgodovinskih stavbah, ki so drage za vzdrževanje. V naše muzeje prihajajo v glavnem (80 odstotkov) obiskovalci, ki so starejši od 60 let, zato se muzealci upravičeno sprašujejo, kje so generacije, stare trideset, štirideset, petdeset let. Največ kadrov zavzemajo kustosi, manj je tistih, ki se ukvarjajo z izobraževanjem v muzeju, še manj jih je v upravljanju, trženju, promociji. “Grafikon moramo obrniti v drugo smer,” je prepričana Mikuževa. Muzejski predmeti, nadalje ugotavlja Mikuževa, so povečini v depojih, digitalno jih je obdelanih le nekaj odstotkov. Skratka muzeji ostajajo institucije, ki so za občinstvo bolj ali manj zaprte, je sklenila.

Konkretni projekti

“V muzeju je treba doseči domačnost, da bi se obiskovalci počutili dobro. Noben obiskovalec ne bi smel zapustiti muzeja z občutkom, da ni bil pravi za te vsebine. Tudi kustosi bi morali biti obiskovalcu dostopnejši,” je povedala kustosinja Brigita Jenko iz koprskega Pokrajinskega muzeja. V Kobariškem muzeju so, kot pravi Matic Volarič, v projekt vključili postavitev solarne elektrarne, prenovo filma, ki je na ogled v muzeju ter multimedijski kotiček. Pomorski muzej iz Pirana je v projekt vstopil z matično zbirko in muzejem solinarstva na prostem. Kot je na konferenci povedala direktorica Martina Gamboz, je njihov cilj odprtost, povezovanje, vnos multimedijskih vsebin, ureditev knjižnice in digitalizacija pomorskih zemljevidov. Ljubljanski Mestni muzej in galerije bodo po besedah Blaža Peršina, dokumentirali preteklost prek portretne fotografije, povezovanja z umetniškimi projekti in s sodelovanjem meščanov. V okviru projekta sodelujejo tudi Pokrajinski muzej iz Gorice, fundacija iz Ogleja, Mestni muzej in galerija iz Vidm1, Beneška pokrajina, Rovigo in Ferrara ter Mestni muzej iz Ravenne.

KLAVDIJA FIGELJ