Odsev duhovne globine
V koprski galeriji Contra so na ogled slike znanega nemškega slikarja Bernda Zimmerja (1948), ki se, odkar se je leta 2007 preselil v bližino jezera v mestecu Warthe, posveča refleksijam narave v vodi. Član nekdanjih Moritz Boysov, ki jih je določal “novi ekspresionizem”, pa je z leti - vsaj če sodimo po videnem v Kopru, vse bolj “novi impresionist”.
KOPER > Bernda Zimmerja poznamo zlasti kot člana berlinske skupine Heftige malerei, znanih tudi kot Moritz Boys, ki jih je definirala odločna, iz imena izhajajoča “nasilna” podoba in linija, ki je nemško likovno sceno zaznamovala z novim ekspresionizmom. Veliko večino obsežnega opusa enega vodilnih še živečih nemških slikarjev sicer zaznamuje narava, ki jo je Bernd Zimmer velikokrat v preteklosti zreduciral v barvne pokrajine (v slovenskem prostoru bi ga morebiti lahko primerjali z Andražem Šalamunom), ki po ekspresionističnem obdobju pridobivajo na mehkobi in izgubljajo ostrino kontur, s katerimi avtor izrisuje podobe.
V koprski galeriji Contra, kjer so njegova dela v preteklosti že razstavili tudi na dveh skupinskih razstavah nemških neoekspresionistov, so tokrat razstavljena Zimmerjeva najnovejša dela, ki jih je kustos in vodja galerije Mladen Bosanac povezal v razstavljeni cikel Refleksije. “Že prej se je posvečal pokrajinam, zdaj pa v svoja dela vnaša njene refleksije in še ožje, detajle refleksij na vodni gladini. Vse to pa celoti daje občutek duhovne globine,” pravi Bosanac. Bernda Zimmerja, ki te dni z nekdanjimi soborci Georgom Baselitzem, Anselmom Kieferjem in Sigmarjem Polkejem razstavlja tudi na skupinski razstavi Infinity: Neo-Ekspressionism - Contemporary art, koprski galerist spremlja petnajst let.
Tokratna razstava Zimmerjevih del, na kateri so razstavljeni akrili na platnu in papirju, pa je navdušila tudi koprskega pesnika in umetnostnega zgodovinarja Jureta Vugo. Ta je po ogledu napisal svoj pogled na Zimmerjeve odseve, ki je sedaj dostopen obiskovalcem galerije. V njej med drugim zapiše: “Zimmer slika kakor denimo zenovski akvarelist ali kaligraf. Z nekaj potezami - natančnimi, a otroško razbremenjenimi - izliva na platno podobo, ki ji ni mogoče ničesar odvzeti in ničesar dodati. Skozi gesto slikarjeve roke v gibanju se izreka prvobitna notranja pokrajina; stilizirana, abstrahirana forma, ki vendarle premore izjemno evokativno moč, arhetipijsko potenco, ki dopušča domišljijsko invencijo gledalca.”
Razstava bo odprta do 27. avgusta.
MAJA PERTIČ GOMBAČ