Odstiranje zapostavljenega
Obsežni znanstveni deli o bratovščinah v obdobju Beneške republike dr. Zdenke Bonin in o gospodarstvu cone B Svobodnega tržaškega ozemlja dr. Deborah Rogoznica, ki sta pravkar izšli pri Pokrajinskem arhivu Koper, sta dragocena zgodovinska dokumenta ter zgledna primera neločljive povezanosti arhivistike in zgodovine.
KOPER> V Pokrajinskem arhivu Koper so te dni izdali dve zanimivi knjižni deli, ki zapolnjujeta doslejšnje vrzeli pri poznavanju obravnavanih tematik.
Bratovščine v severozahodni Istri v obdobju Beneške republikeZdenke Bonin je, kot je na predstavitvi poudarila dr. Darja Mihelič z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, pionirsko delo. Vprašanje primorskih bratovščin, ki so v obalnih mestih in na podeželju živele za časa Beneške republike, je bilo namreč doslej neznano in neraziskano. Povsem drugače je bilo z bratovščinami v notranjosti Slovenije, ki so bile cehovske, povezane z obrtnimi poklici, saj so te podrobno raziskane.
“Obe knjigi, ki sta temeljni znanstveni deli, sta za naš arhiv pomembni tako kot predstavitev arhivskega gradiva kot tudi neločljiva vez med arhivistiko, ki postavlja temelje z valorizacijo in ohranitvijo gradiva, in zgodovino, ki to gradivo uporablja,” je na predstavitvi poudarila direktorica arhiva Nada Čibej.
Bratovščine beneškega obdobja v Istri pa so bile verske, njihove bogate člane je redko združevala stroka (ena takih je bila bratovščina sv. Nikolaja, ki je združevala pomorščake) in zato, kot je ugotovila tudi Boninova, z naravo bratovščin drugod po državi niso povezane. Bratovščine v Piranu, Izoli in Kopru - v knjigi je posebna pozornost namenjena zlasti desetim iz Kopra - imele so vsaka svoj statut, svojega zavetnika, najpogosteje tudi svojo cerkev. Slednje so bratovščine vzdrževale z denarjem, pridobljenim tudi od bogatega članstva, veliko pa so se ukvarjale z dobrodelno dejavnostjo, ki pa so je bili nemalokrat deležni zlasti člani v stiski. Med njihovo dejavnost so sodila tudi izplačila posameznikom, ki so prestopili v katoliško vero.
Povsem druge, a za primorski prostor nič manj pomembne teme oziroma obdobja se je v svoji knjigi Iz kapitalizma v socializem - Gospodarstvo cone B Svobodnega tržaškega ozemlja 1947-1954, ki je tako kot delo Boninove nadgradnja doktorske disertacije, lotila Deborah Rogoznica. Kot je na predstavitvi opozoril dr. Dušan Nećak s Filozofske fakultete, je STO raziskovalo že več zgodovinarjev, kar je navedeno tudi v novi knjigi, a malo je takih, ki se ukvarjajo z gospodarsko zgodovino, večina se namreč posveča predvsem politiki.
Tudi sicer pa so bile raziskave obdobja STO vedno tako ali drugače zapostavljene. “Pričujoče delo predstavlja poskus celovite analize gospodarskega sistema, ki so ga oblasti razvijale na tem območju od zaključka druge svetovne vojne do njegove končne priključitve k Jugoslaviji. Nova spoznanja, ki jih prinaša ta knjiga, se v prvi vrsti nanašajo na podržavljanje zasebnega premoženja na območju Slovenskega Primorja in Istre po drugi svetovni vojni,” je zapisala avtorica.
Rogoznica ugotavlja, da je raziskava prisilnih premoženjskih ukrepov v povezavi z gospodarskim sistemom, ki ga je jugoslovanska oblast razvijala na območju cone B v obdobju 1947-1954, pokazala, da so ti ukrepi del širšega jugoslovanskega načrta za prodor v gospodarstvo STO. Oblasti v coni B Julijske krajine so jih namreč za vzpostavitev državnega lastniškega sektorja začele izvajati na zelo podoben način kot v Jugoslaviji. Cona B je bila zato po priključitvi z lahkoto integrirana, saj so se planske oblike gospodarjenja navkljub prepovedi nacionaliziranja premoženja, ki je izhajala iz Haaškega pravilnika, na različne načine tam že prej prikrito uvajale.
MAJA PERTIČ GOMBAČ