Odstrti kontinent
Osebe gradijo zgodovino, pa tudi ta določa njihove poti v dinamičnem odnosu. Vendar objektivne zgodovinske knjige ne morejo pokazati vseh dimenzij dogodkov: utripov čustev, (ne)uresničenosti sanj in ljubezni. Zdi se, da to zgodovinsko resnico - ki se nikoli popolnoma ne odkrije, kvečjemu odstre - v svoji večrazsežnostni govorici še najbolj ujame umetnost.
Prva premiera letošnje abonmajske sezone v SNG Nova Gorica, predstava o igralki Nori Gregor (1901-1949), je zaživela prejšnji teden. Nastala je v mednarodnem sodelovanju kar štirih gledališč: slovenskih Slovenskega Mladinskega gledališča iz Ljubljane in SNG Nova Gorica, italijanskega Gledališča Rossetti iz Trsta in avstrijskega Schauspielhaus iz Gradca. Režiserka in avtorica teksta je Neda R. Bric, goriškemu občinstvu znana po uspešni avtorski t.i. primorski trilogiji v dokumentarnem slogu, ki zaznamuje tudi Noro Gregor - skriti kontinent spomina. Rekonstrukcija življenjske zgodbe te igralske ikone svojega časa, ki se je rodila v nemško govoreči družini v Gorici, je sad dolgoletnih raziskav. Raziskovalec življenja Nore Gregor Igor Devetak - poleg Christine Casapicola tudi strokovni sodelavec predstave in avtor knjige o Nori Gregor iz leta 1999 - je v foyerju gledališča pripravil tudi razstavo Nora, du bist ein Engel!
Kompleksna dramaturška zasnova z dvema zgodbenima linijama preplete mnogo oseb in krajev, a poteka gladko, z občutkom za detajle in ne brez suspenza. Za dramaturgijo so poskrbeli Tomaž Toporišič, Christian Mayer in Ana Kržišnik. Filmski medij (delo Pile Rusjan) v gledališkega prehaja z občutkom za teksturo podob, ki se prelevijo v ozadja odrske igre, pri čemer sodelujeta kostumografija (Nataša Recer) in scenografija (Rene Rusjan, Boštjan Potokar). Prednosti filma se oplemenitijo s prednostmi gledališča kot živega medija. Emocionalno linijo dogajanja poglobijo vpletena Norina pisma prijateljici, umetnici in intelektualki Almi Mahler. Noro - subtilno, a močno Heleno Peršuh - spremljamo v njenem blišču: sodelovanje z režisersko ikono Maxom Reinhardtom (Robert Prebil), izkušnja Holywooda, sodelovanje s slovitim filmskim režiserjem Jeanom Renoirjem (Ivan Godnič) v glavni ženski vlogi takrat neugodno sprejetega, kasneje pa legendarnega filma Pravilo igre (La Règle du jeu, 1939), ljubezenska sreča s knezom Ernstom Starhembergom (Dario Varga). Politični oblaki nad Evropo se zgostijo in ozračje potemni: spremljamo Norin beg s sinom Heinijem, za katerega ji pomaga skrbeti Starhembergova tajnica Ada Benigni (Marjuta Slamič). Pretresljivo je prikazano Norino trpljenje zaradi odsotnosti moža, hrepenenje v izgnanstvu in materialna odvisnost od Fritza Mandla (Gorazd Jakomini). Vrhunec temnine je učinkovit prizor nočne more, strukturiran iz travmatičnih drobcev.
Osebe v filmskem delu so izmišljene, a se relacija njihovih življenj z Noro vzpostavi dovolj prepričljivo. Resnice žejni Peter (Peter Harl) materi očita - zrelo žensko v evalviranju preteklosti upodobi Lučka Počkaj - zvezo z Italijanom Enzom - spravljivo toplino tega utelesi Alessandro Mizzi. Peter postane raziskovalec Norinega življenja, išče pričevalce (Gerhard Balluch), saj je v preplet posameznih linij usode povezan tudi njegov oče (Franz Solar), ki ga prvič sreča.
Mreže različnih generacij vzpostavijo širšo - ne le lokalno, marveč svetovno - sliko zgodovine. Tako smo ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne na oder SNG Nova Gorica dobili predstavo, ki meje vsekakor presega, saj skoznje filtrira univerzalno človeško.
IVANA ZAJC