Ognjen Spahić, prejemnik štipendije SEP
Na jutrišnjem slovesnem odprtju 26. mednarodnega literarnega festivala Vilenica v Lipici bodo med drugim tudi podelili pisateljsko štipendijo Srednjeevropske pobude (SEP). Letos gre v roke 34-letnega črnogorskega pisatelja Ognjena Spahića, sicer tudi urednika za kulturo pri neodvisnem časopisu Vijesti.
Priložnost za srečanje z letošnjim izbrancem strokovne žirije SEP, v kateri so sedeli Jani Virk, Lucija Stupica, Patrizia Vascotto,Ludwig Hartinger in Vanesa Matajc, pa bo že drevi. Ognjen Spahić bo namreč eden od udeležencev literarnega branja na vileniškem predvečeru v Sežani.
Dosedanji prejemniki štipendije SEP: 2006 - Goce Smilevski, Makedonija, 2007 - Marianna Kijanovska, Ukrajina, 2008 - Ivana Sajko, Hrvaška, 2009 - Dragan Radovančević, Srbija, 2010 - Maja Hrgović, Hrvaška, 2011 - Ognjen Spahić, Črna gora
Za nekaj besed v zvezi s štipendijo, ki mu bo prinesla 5.000 evrov ter omogočila trimesečno ustvarjanje v eni od 17 držav, članic SEP, smo ga ujeli na poti na podgoriško letališče. “Katero državo oziroma kraj bom izbral, ta hip še ne vem. Nisem se še odločil. Me pa vleče nekam na jug,” nam je med hitenjem na letalo proti Ljubljani povedal Spahić.
Pisateljsko štipendijo SEP od leta 2006 podeljuje Srednjeevropska pobuda v sodelovanju z Društvom pisateljev Slovenije. Namenjena je spodbujanju meddržavnega sodelovanja in promocije na področju literature za mlade avtorje iz držav, članic SEP, ki niso del Evropske unije.
“Želim si, da bi našel prijeten kraj, kjer bom lahko tri mesece pisal. Kajti, v turbolentnem času, v kakršnem živimo, je najlepše možno darilo, ki si ga pisatelj zamisli, prav to, da lahko ustvarja neobremenjeno, brez interferenc vsakdanjika. Na tak, starinski način: le pisanje, kraj in ti.” Na razpis za štipendijo SEP se je Spahić prijavil s projektom štirih novel, od katerih se vsaka po svoje dotika pozabljene zgodovine nekdanje skupne države. “Rad bi poudaril, da me ne zanimajo zamolčana zgodovinska dejstva, marveč zgolj čustva običajnih, inteligentnih ljudi, ki so se z osebnimi zgodbami znašli v središču ideoloških lomov. O tem bi rad pisal prek odnosa protagonistov do ljubljenih oseb, staršev, umetnosti ... A to, o čemer zdaj pripovedujem, je zgolj okvir. Kaj bo iz te ideje nastalo, bom videl in vedel, ko bom sedel k pisanju,” nam je še povedal pisatelj in dodal, da bo v treh štipendijskih mesecih nekaj časa namenil tudi popravkom novega romana, ki ga je končal prav v teh dneh.
Slovenski bralci se s Spahićevo literaturo lahko srečamo v njegovem romanesknem prvencu Hansenovi otroci, ki je v prevodu Deana Rajčića letos izšel pri Študentski založbi, v zbirki Beletrina.
Prav za ta roman je avtor pred šestimi leti prejel nagrado Meše Selimovića ter odlikovanje za najboljše prozno delo, prevedeno v romunščino, na letošnjem festivalu Ovid.
MI