Oh, ta srečni večer
Oh Happy Day je bila zaključna skladba koncerta Godbenega društva rudarjev in Tetras Lyre. Orkestra sta jo odigrala skupaj, občinstvo pa pospremilo stoje in z neskončnim aplavzom. V resnici je bil to srečen večer, v katerem so glasbeniki Idrije in Chamberyja podrli več mej, kot so se sami zavedali.
IDRIJA > Glasbeniki brez meja sta, sedaj že stara znanca - domači Pihalni orkester rudarjev in Tetras Lyre iz francoskega Chamberyja - naslovila sobotni koncert za nakup invalidskega vozička Varstveno delovnemu centru ob njegovi 30-letnici. Še preden se je zgodil, je v Idriji podrl nekaj meja in se iztekel v srečen sobotni večer. Orkestra, ki prihajata iz dveh bivših alpskih mest leta - Chamberyja in Idrije - sta prvič zaigrala skupaj na pobudo društva, ki združuje ta mesta na alpskem tednu v švicarskem Poschiavu. Požela sta ovacije množice, ki je v čast njihovemu muziciranju vstala - tako lani v Chamberyju kot tudi v soboto v Idriji.
Orkestra, ki ju sicer ločuje 800 kilometrov, združuje pa jih še veliko več stvari. Privrženost glasbi je tista, ki idrijske godbenike že 349 let priklepa v najstarejši živ orkester v Evropi in prav tako ljubezen do glasbe združuje chamberyjske godbenike, navkljub njihovi motnji v duševnem razvoju. Kar nekaj glasbenikov ne zna brati, kot je v uvodu koncerta poudaril predsednik društva alpsko mesto Thierry Billet, a z neskončno predanostjo na pamet osvajajo glasbo, ki jih osrečuje.
Orkester zveni blagozvočno, oba orkestra skupaj mogočno. Umetniški vodji - Domen Prezelj in Isabelle Herlin - sta z izbiro in priredbo znanih melodij koncert zaokrožila v popolno navdušenje publike. Igralo in pelo se je o sreči, rožnatem življenju, spominih, skupnosti in seveda o ljubezni.
Prezljeva in Herlinova sta se menjavala na čelu orkestra 55 idrijskih in 41 francoskih glasbenikov, ki so ločeno odigrali le manjši del programa. Najbolj znane melodije, na čelu z venčkom francoskih z znamenitim Šansonom ljubezni, je z njima odpela Anne Kubler.
Koncert sta že med pripravami podprla oba, pri tukajšnjih korporacijah oblikovana kluba - Rotary in Lions. Še več, predsednika Iztok Seljak in Andrej Kren sta obljubila sodelovanje tudi v bodoče. To se sicer morda zdi samoumevno, a ne v Idriji. Ko so vsi skupaj - tudi vodstvi obeh korporacij - naposled sedli v prvo vrsto dvorane - je godbenikom in glasbi uspelo zamajati tukajšnji “berlinski zid”.
Varstveno-delovni center bo bogatejši za invalidski voziček, Idrija pa za izjemno izkušnjo srečanja z glasbo in glasbeniki, ki ne priznavajo ne meja ne omejitev.
SAŠA DRAGOŠ