Ohranili so patino
Kakšen je digitaliziran in restavriran film Na svoji zemlji, je v soboto v Kinogledališču preverilo veliko gledalcev, med katerimi se številni še spominjajo snemanja. Ob 70. obletnici nastanka so strokovnjaki film ohranili za prihodnje rodove.
TOLMIN > Gledalci iz Baške grape, kjer so pred sedmimi desetletji snemali črno-beli film Na svoji zemlji, in tudi ostali iz Posočja so se čustveno odzvali na digitalizirano verzijo, v kateri so prvič videli nekatere prizore.
Dedka je videla drugič v življenju
Magda Uršič, ki izhaja s Koritnice, pravi, da je v tej verziji videla svojega dedka drugič v življenju: “Umrl je, ko sem bila stara štiri leta. Ne spominjam se ga. V družini nimamo ohranjene fotografije. Prvič sem ga videla v filmu kot otrok na predvajanju na Grahovem ob Bači leta 1965, v poznejših verzijah pa ne. Tokrat je bil kader z dedkom spet v filmu in po 50 letih sem ga spet videla, za kar sem zelo hvaležna.”
Kako sta potekali restavracija in digitalizacija, je v pogovoru z etnologinjo in kustosinjo za etnografski film v slovenskem Etnografskem muzeju Nadjo Valentinčič Furlan pripovedoval Janez Ferlan iz podjetja Iridium Film, ki je opravilo zahtevno delo. Denar so pridobili na javnem natečaju ministrstva za kulturo, postopek je trajal dobrega pol leta. “Originalnega negativa, ki ga hranijo v arhivu v Beogradu, nismo uspeli pridobiti. Ga ne dajo. Morda menijo, da bi ga sami digitalizirali. Odkup originala bi bil drag. Zato smo med šestimi kopijami, ki jih hranijo v slovenskem filmskem arhivu, izbrali najboljšo. V njej so se ohranili kadri, ki jih v nekaterih drugih kopijah ni, saj so se filmski koluti med številnimi predvajanji tudi trgali, filmski trak so lepili, izrezovali so poškodovane dele, tudi cele kadre,” pojasnjuje Ferlan. Kot pravi, naj bi bil original v Beogradu daljši za 300 metrov. “Nihče ga ni videl. Smo pa dosegli, da so nam poslali dve minuti digitalizirane originalne verzije. Ugotovili smo, da je naša kopija kakovostnejša. Predvajali so jo samo enkrat v Pulju, nato je šla v arhiv.”
Za vsako sekundo filma skenirajo 24 slik
Digitaliziranje starih filmov spada v sklop ohranjanja kulturne dediščine. “Na klasičen način teh filmov ni mogoče več gledati na velikih platnih, ker projektorjev ni več. Zob časa filmske trakove poškoduje, postopoma propadajo, barve zbledijo, trak se lomi. Le konservatorsko restavratorska obdelava filmskega traku marsikdaj ne zadošča,” pojasnjuje Nadja Valentinčič Furlan.
Digitalizacija je zahtevno in dolgotrajno delo. Digitalizirajo vsako sličico z analognega filma. Kot vemo, jih je 24 na sekundo. Glede na to, da je film Na svoji zemlji dolg uro in 50 minut, lahko izračunamo, koliko je slik. Tehnična in strokovna zmogljivost podjetja Iridium omogoča digitalizacijo v največji resoluciji ultra HD oziroma 4K, v kakršni so posneti sodobni filmi. “A ohraniti smo hoteli patino pred 70 leti posnetega filma. Namenoma sličic oziroma kadrov nismo povsem očistili vseh belih in črnih smeti. Upoštevali smo, da je bil narejen z zelo zastarelo tehnologijo in da tudi ustvarjalci takrat še niso bili izurjeni. Tudi pri zvoku smo ohranili šume. Bistveno je, da smo proces staranja filma ustavili,” pojasnjuje Ferlan.
Na digitalizacijo čaka še kakih sto filmov
Po Ferlanovem mnenju smo v Sloveniji počasni pri digitalizaciji starih, analognih filmov. “Čaka jih vsaj še sto. Za ohranjanje filmske dediščine bi bilo dobro, da bi jih na leto digitalizirali vsaj deset. Tej vsebini namenjamo premalo pozornosti in denarja. Dejstvo je, da je bilo za digitalizacijo filma Na svoji zemlji na voljo samo 20.000 evrov. Na tak način je težko delati. V tujini bi namenili vsaj 40.000 evrov. Poznam primerjave, saj sem delal tudi v Nemčiji, digitaliziral sem mnogo filmov v državah nekdanje Jugoslavije. Naša država se ne zaveda filmskega bogastva, ki ga je treba ohraniti.”
Digitalizirani so sicer že številni filmi, med njimi Dolina miru in To so gadje. Pravkar digitalizirajo Ne joči, Peter, Srečo na vrvici in Tistega lepega dne. “Ko so snemali Tistega lepega dne, so bili že profesionalci in zato je laže digitalizirati,” pravi Ferlan.
Njegovo podjetje je ustanovilo sklad, ki zbira donacije, da bi pred propadom rešili čim več filmov.
