Okno od Trbiža do Trsta
V Špetru v Benečiji so v soboto odprli Slovensko multimedialno okno (SMO), sodoben muzej, v katerem skozi nove tehnologije pripovedujejo zgodbe, vabijo, da prisluhnemo pesmi in zvokom krajine, se podamo na interaktivna potovanja ... Muzej, ki se ga bodo razveselili predvsem mladi obiskovalci.
ŠPETER > “To je velik praznik za vso našo zemljo in ljudi od Trsta do Trbiža,” je na slovesnosti ob odprtju muzeja dejala Bruna Dorbolò, predsednica Inštituta za slovensko kulturo in začasnega združenja Jezik-lingua, v okviru katerega je projekt nastal. Da je to res, so s svojo prisotnostjo potrdili številni ljubitelji kulture in politični predstavniki iz vseh pokrajin, kjer živijo Slovenci. Pomen celotnemu dogodku pa sta s pokroviteljstvom dala predsednika obeh držav Giorgio Napolitano ter Borut Pahor.
Muzej je namenjen spoznavanju zgodovine in tudi sodobnosti območja Videmske, Goriške in Tržaške pokrajine, ki je zgodovinsko naseljeno s Slovenci. Nastal je s podporo številnih ustanov in organizacij, denar za ureditev prostorov je prispeval Urad vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, projekt Jezik-lingua pa je bil sofinanciran v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Sedem krajin
Osnovni koncept pripovedi prihaja skozi pokrajine. Prikazana je kulturna krajina od Julijskih Alp do morja, od Mangrta do Tržaškega zaliva, sam muzej pa se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. “Prepoznali smo sedem kulturnih krajin, to so Kanalska dolina, Rezija, Nadiška dolina, Brda, Kras, Gorica z okolico in Trst z okolico. Vsaka od teh vsebuje vidne in nevidne elemente, s katerimi smo kot ljudje povezani,” je osnovni koncept oppisala arhitektkaDonatella Ruttar, ki je muzej zasnovala, načrtovala in koordinirala. Ruttarjeva, ki jo poznamo kot umetniško vodjo Postaje Topolove, je muzej predstavila kot aktiven, dinamičen, prijazen in spodbuden prostor, ki temelji na novih tehnologijah. “V tem interaktivnem muzeju obiskovalec ni le gledalec, ampak glavni akter, ki si sam izbere pot spoznavanja,” sklene Ruttarjeva.
Osem inštalacij
V muzeju se prepletata umetniško eksperimentiranje in razsežnost spomina, obiskovalcu ponuja interaktivno potovanje in multimedijske freske krajine, ki so skupek ljudi, spominov, zvokov. “Skozi pripoved prepoznavamo krajino, jo lahko poslušamo in ugotavljamo, kako je jezik povezovalec mnogih kulturnih variant, mikrokozmosov,” pravi Ruttarjeva.
Vsi ti svetovi so prikazani z osmimi inštalacijami, ki so delo pretežno beneških umetnikov in avtorjev. Avtor vseh video posnetkov in mnogih fotografij je videmski filmar Paolo Comuzzi, sodelujejo pa še mladi umetnik Cosimo Miorelli, ilustrator iz Nadiških dolin in avtor stripov Moreno Tomasetig, oblikovalec zvoka Renato Rinaldi, literat Michele Obit, arhitekt Renzo Rucoli, glasbenik Davide Clodig in drugi strokovni in tehnični sodelavci ter podjetja, ki so omogočila večmedijske podvige in interaktivnost.
Atlas je interaktiven zemljevid, prek katerega lahko spoznamo vse kraje območja, njihova imena in zgodovino ter bistvene krajevne prvine. Triptih Kulturne krajine predstavlja sedem kulturnih krajin, gledalec z dotikom na ekranu izbere temo in film se začne predvajati. Instalacija nudi pluralnost pogledov, prodiranje v krajino samo, kjer se prepoznavajo sledovi, pripovedi, očarljive lepote in zapuščenosti, kjer razmišljamo o elementih sodobne krajine.
Zanimiva je tudi Govoreča knjižnica, pri kateri obiskovalec s police izbere knjigo, jo položi na posebno mizo, na kateri se kmalu pokaže avtor, ki predstavi sebe in svoje delo. Ilustrirana zgodovina je preprosto povedana in atraktivno ilustrirana zgodovina, ki jo povedo na dva načina. Preko ilustracij rišejo zgodbo zgodovine jezika, po besedilu Žive Gruden, skozi oči krivapete Ivanke in na besedilo Giorgia Banchiga pa spremljamo zgodovino Nadiških dolin. Spomini iz besed je zvočna inštalacija, v bistvu skrinja z glasovi in spomini, pripovedmi in pričevanji v bogatih krajevnih dialektih. Arhiv zvokov je arhiv, kjer je možno poiskati tematsko razvrščeno gradivo in izbrani posnetek poslušati s slušalkami, Zvočne razglednice omogočajo prek vizualnega prostor zaznati z vsemi zvoki in šumi, zvočna percepcija je tridimenzionalna.
SMO je hkrati dokumentacijski center in stalno se razvijajoč arhiv, raziskovalni center ter prostor za študij in raziskovanje. SMO je okno v svet, še bolj pa okno, skozi katerega gledamo v pokrajino samo, zato bo mladim in manj mladim lepa platforma za odprto in dinamično obliko učenja.
KLAVDIJA FIGELJ
