Oktet Vrtnica na koncertnih odrih že 30 let

NOVA GORICA> S slavnostnim koncertom v veliki dvorani Kulturnega doma je oktet Vrtnica, ki sodi med najboljše slovenske zborovske sestave, v ponedeljek zvečer vendarle obeležil 30. obletnico delovanja. Z nastopom, na katerem so poslušalcem ponudili umetne, sakralne in ljudske ter narodne priredbe pesmi, so bili, po besedah tenorista in predsednika okteta Roberta Lična, več kot zadovoljni, občutili pa so tudi navdušenje publike. Jubilejno leto nameravajo obeležiti še z nastopom na mednarodnem zborovskem festivalu Cantapueblo v argentinski Mendozi, še pred odhodom v Argentino pa bodo izdali tudi novo zgoščenko, na kateri bodo obeležili obdobje zadnjih petih let, ko je umetniško vodstvo okteta prevzel mednarodno uveljavljen dirigent Marko Munih.

Pod Munihovo taktirko

“Z maestrom Munihom postavimo koncertni program sezone. On izbere avtorje in dela, prinese partiture, predstavi nam skladbe, določi soliste in da napotke za študij in korepeticije. Potem nastopi čas, v katerem sami študiramo in izvajamo pesmi,” pravi Ličen. Ko naštudirajo pet, šest skladb, jih zapojejo maestru, ki doda morebitne konture, poskrbi za ustrezno interpretacijo, skladbo tako rekoč podpiše.

“Zanimivo pri maestru Munihu je to, da ko enkrat skladbo postavi, bo o njej, tudi ko jo bomo zapeli po petih letih, povedal iste napotke. To vse kaže na njegovo veličino in vrhunskost v vokalno-instrumentalni glasbi.” Tako pravi Ličen o delu z Markom Munihom, ki že več kot pet desetletij sooblikuje glasbeno življenje na Slovenskem, vodil pa je tudi največje oziroma najboljše slovenske zborovske sestave, kot so Komorni zbor RTV Ljubljana, zbor Toneta Tomšiča ter tudi Vinka Vodopivca. Kot zatrjujejo v oktetu, je Munih hkrati velik poznavalec zborovskih avtorjev, osebno prijateljuje s skladateljem Lojzetom Lebičem, pozna ogromno zborovske literature, ki jo spoznava tudi kot član številnih mednarodnih žirij.

Najbolj priljubljene

Na vprašanje, kateri so tisti skladatelji, ki jih zapojejo z največjim veseljem, pravijo, da so poleg Lebiča, Ježa, Švare, Marolta to prav primorski skladatelji Ambrož Čopi (“kar on napiše, to je dobro”), Aldo Kumar, Rado Simoniti, Emil Komel, Pavle Merku. Radi imajo avtorje, ki jih začuti tudi publika, pa naj bodo napevi veseli ali žalostni, sakralni, umetni ali ljudski, narodni. “Ko pojemo za tujce, pogosto izberemo kakšno dinamično, ker ne razumejo besedila, sicer pa je slovenska pevska zakladnica polna melanholičnih napevov,takšni pač smo!” še izda sogovornik.

Med nagradami, ki so jih v glavnem osvojili pod vodstvom prejšnje zborovodkinje Aleksandre Pertot, jim največ pomenijo dve prvi nagradi in zlati medalji, ki so ju prejeli na 8. mednarodnem tekmovanjuOrlando di Lassov Italiji leta 2001, ko je žirijo menda prepričala Kumarjeva noviteta. Draga jim je tudi neformalna zmaga na nedavnem festivalu v Alti Pusteriji na Južnem Tirolskem in seveda sodelovanje na zborovski olimpijadi leta 2002, od koder so prinesli tri srebrna odličja, predvsem pa spoznali in slišali tudi zbore z drugih celin. Fascinirali so jih denimo Kitajci, ki so nastopili z ubranimi glasovi, kostumi in scenografijo.

Oktet Vrtnica so ustanovili leta 1981, prvotna postava je bila povsem drugačna od današnje. Leta 1997 je bila prva rekonstrukcija okteta, zadnja menjava, pravzaprav obogatitev z dvema novima članoma pa se je zgodila pred dvema letoma.

Goriški oktet, ki ima danes okoli dvajset nastopov na leto in si bolj kot za tekmovanja prizadeva za kakovostne koncertne sezone, so v preteklih letih umetniško vodili Anamarija Jug, Alenka Saksida, Ivan Mignozzi in Aleksandra Pertot. Asistent umetniškega vodje Marka Muniha in korepetitor je Bogdan Brecelj.

KLAVDIJA FIGELJ