Opazovalec razglednih točk

NOVA GORICA > Gre za opazovanje. Opazovanje stolpa, namenjenega razgledovanju, opazovanje Opazovalca in opazovanje tistega, ki pošilja signale. Ne pokaže, kaj vidi opazovalec, ne pokaže razgleda z razglednega stolpa, ne pokaže, kaj sporoča signalizator. Pokaže objekte kot take ali subjekte kot objekte, neke znake, neke označevalce, ki prehajajo v simbole. Simbole družbenega sveta, ki se vpijajo v notranjo subjektivno občutljivost, (mi pa bi tako radi videli Humphreya Spenderja - ki mu Žerjal posveča svoje delo Aldisova svetilka - kako stoji na vrhu stolpa v Gonjačah in usmerja svetlobne signale nekam tja proti Dolomitom.)

A signale je v tem primeru potrebno poiskati drugje. V abecedi likovnega, kamor se Žerjal, umetnostni zgodovinar in likovni umetnik, študijsko in sistematično poglablja že kar nekaj let. “Likovno ga tako zanima upodabljanje nastajanja sporočila, ki se kaže v preprosti binarni strukturi poudarjenega in zabrisanega, v svetlobi in temi ali v povsem jasno uporabljenih simbolih, ki delujejo kot določeni signali,” piše umetnostna zgodovinarka Carmen Tisnikar v tekstu, ki ga bo povprečni obiskovalec galerije težko razumel. Na tokratni razstavi Žerjal prikaže obravnavano tematiko skozi opazovanje temeljne vloge svetlobe kot dejavnika nastajanja likovnih struktur. S tehniko dekolaža v svetlobo vstopi preko barve, fotografije razglednega stolpa prikaže skozi prizmo barvnega spektra.

“Dejstvo, da so barve skrite v dnevni beli svetlobi, nas presenetljivo obrne k nam samim, k našemu doživljanju in refleksivnosti,” je prepričana Tisnikarjeva, ki Žerjalovo inovativnost vidi v tem, da pojme odlepi od ustaljenih asociacij in z njimi pazljivo ravna v novih kontekstih, ti pa pomenijo kvalitativne spremembe stanja.

KLAVDIJA FIGELJ