“Opera ni muzej in ni le za starce”
V sredini junija se v Brdih, na obeh straneh meje, začenja 14. edicija opernega festivala Piccolo. Kot je na včerajšnji predstavitvi poudaril umetniški vodja, baritonist Gabriele Ribis, so festival podnaslovili “operna izkušnja brez meja”. Stavijo na srečevanje različnih jezikov in kulturnih izkušenj, na povezavo s pokrajino in izročilom Furlanije Julijske krajine in Slovenije ter na delo z mladimi glasbeniki.
KOPRIVNO > Osrednji del festivala sta dve izvirni operni produkciji, ki bosta premierno predstavljeni na gradu Spessa v Koprivnem in v vili Vipolže.
Ko pokrajina postane oder
29. junija se bo zavesa dvignila nad premiero Donizettijevega Don Pasqualeja. Pod režijo, scenografijo in kostume se podpisuje trojka mladih umetnikov: mehiška režiserka Juliana Vanscoit, srbska umetnica Ana Bunjak in domačin Marcello Rosiello. Druga premiera, ki bo 2. julija v vili Vipolže, je posvečena 100. obletnici rojstva mojstra tanga Astora Piazzole. Njegovo opero Maria de Buenos Aires bodo izvedli ob spremljavi orkestra Glasbene matice FJK. Vodil ga bo harmonikar in dirigent Igor Zobin, eden od številnih mladih talentov, ki so se izmojstrili pri Matici. Ta sodi med najstarejše in najuglednejše glasbene institucije v pokrajini.
“Uprizoritvi bosta oblikovani tako, da bosta v veliki meri izkoristili dnevno svetlobo prizorišč. Svetlobna in scenska postavitev pa bosta nadgrajevali in ne zastirali izjemne vizualnosti briške pokrajine,” je pojasnil umetniški vodja Gabriele Ribis.
Povsem zeleno gledališče
Slovencem morda nekoliko manj poznan, a izjemno lep grad Spessa, katerega zgodovina sega v 13. stoletje, stoji le nekaj kilometrov od državne meje in že nekaj let gosti festival. Letos so v ogromnem parku gradu, po katerem sta se, med drugim, sprehajala Giacomo Casanova in Mozartov libretist Lorenzo Da Ponte, uredili zeleno gledališče Verzura.
Na naravnem pobočju so nastale terase za gledalce, pod njimi pa, pod mogočnim hrastom, ploščad za oder in orkestrski prostor. “Gledališče je popolnoma trajnostno. Inovativnost ni samo tehnologija, ampak tudi vračanje k naravi, k identiteti stvari,” pojasnjuje Ribis. Kot je poudaril lastnik gradu Loretto Pali, si želijo, da bi v gledališču postopoma zaživela redna poletna gledališka sezona.
Pali, ki na posestvu upravlja hotel in golf igrišče, je prepričan, da je promocija nesmiselna brez vsebine, vsebino pa dajejo kultura in umetnost. Deželna odbornica za kulturo Teresa Gibelli pa je na predstavitvi poudarila, da (tudi zato) dežela kljub krizi zaradi covida ni zmanjševala proračuna za kulturo.
Mladi se vračajo
Tako kot festival želi biti lokalen, želi biti tudi izrazito mednaroden. Na seznamu sodelujočih umetnikov so stalni sopotniki, denimo japonski skladatelj in dirigent Hirofumi Yoshida, in novi partnerji, denimo komorni orkester Schlesinger iz srbskega Kragujevca. “Še posebej se nam zdi pomembna mednarodna izmenjava mladih glasbenikov. In mladi so tudi sicer pomemben del festivala. Številni domači umetniki, ki so na študiju ali delajo v tujini, se poleti z veseljem vračajo ustvarjat v domače okolje,” je pojasnil Ribis. Spomnil je na Piazolovo opero, s katero je mojster želel uglasbiti svoj odnos do tanga: “Opera je lahko zelo sodobna. Opera ni muzej, ni ostalina 19. stoletja, ni le za starce. Je celovit preplet evropske kulturne tradicije.”
Poleg osrednjega, opernega dela, festival ponuja še pet pred dogodkov, povezanih s sprehodi med vinogradi in degustacijami. V ciklu Zelena glasba festival ponuja pet komornih koncertov v zgodovinskih parkih in vrtovih. Circulata melodia je sklop, posvečen 700. obletnici Dantejeve smrti in med drugim napoveduje projekcijo nemega celovečernega filma L'inferno iz leta 1911 ob klavirski spremljavi v živo.
Cikel Gradovi v zraku na treh dvornih prizoriščih: gradu Formentini v Števerjanu, vili Gorgo v San Vitu in na gradu Dobrovo obuja spomin na tri velike tenoriste. Letos namreč mineva sto let od smrti Enrica Carusa ter sto let od rojstva Franca Corellija in Maria Lanze. Četrto prizorišče cikla je Trg Evrope, kjer se bodo z njegovim delom Histoire du Soldat (Vojakova zgodba) ob petdesetletnici smrti poklonili Igorju Stravinskemu. Prav na meji, na točki zaznamovani s sodelovanjem, a tudi s konflikti, bodo delo izvedli italijanski igralec Luigi Maio, ki bo del besedila interpretiral v Slovenščini, in zasedba Glasbene matice FJK.