Osamljen človek na prestolu

KOPER > Prevodi in izvedbe del hrvaškega pisca, ki ima celo svojim igram posvečen festival, se po gledališčih kar vrstijo, kar Mira Gavrana uvršča med svetovno znane dramatike.

Koprska premiera Noči bogov, ki se je je udeležil tudi avtor, je že 22. postavitev te drame, ki je bila med drugim prevedena celo v hindujščino. Noč bogov spada v Gavranovo zgodnje obdobje, ko je svoja besedila pogosto umestil v določeno poglavje svetovne zgodovine, iz katere si je izposodil resnične osebe, velikokrat kar dramske pisce. V 17. stoletje umeščena drama, med liki katere najdemo kralja Ludvika XIV. in Molièra, kaže Gavranov občutek za gradnjo prepričljivo napete situacije. S pravo mero komike in ravno prav kompleksnim zapletom igralcem predstavlja trdno izhodišče za oblikovanje vlog.

Režiser koprske uprizoritve, Jaka Ivanc, je na oder uspešno prestavil dinamiko dramskega zapleta, ki se zgodi predvsem na ravni odnosov med osebami. Igra, ki jo je poslovenila Emica Antončič in je nastala z dramaturškim sodelovanjem Andreja Jakliča, je gledalcu poleg univerzalnih tematik in prijetnega humorja blizu tudi zaradi sodobnega jezika ter pesmi v odlični izvedbi igralcev.

Danijel Malalan je - s spretnimi ironičnimi namigi - uprizoril Sončnega kralja, ki ima le dva prijatelja: dvornega norca in dramatika Molièra. Pravo prijateljstvo med njimi preprečujejo kraljeva infantilnost, muhavost in spletkarstvo, pa tudi nepremakljiv družbeni imperativ odnosa med vladarjem ter podložnikom. Trojica te nevidne meje prestopa s popivanjem, ki predstavlja sredstvo vzpostavitve iskrenih odnosov po načelu 'in vino veritas'. Resnica pride na dan, ko kralj zahteva, da mu podložnika in prijatelja zaigrata dramolet, v katerem sta ga dolgo smešila za njegovim hrbtom. V tej igri se izkaže, da je Ludvik XIV. odstranil ljubčka ene od igralk Molièrovega ansambla, ker je bil vanjo zagledan in posesivno ljubosumen. Naklonjenost do te ženske je čutil tudi Molière - Rok Matek ga zaigra kot pragmatičnega in zakrito občutljivega -, ki ga je kraljeva prepotentnost ujezila ter razžalostila, igralka je namreč zaradi te naredila samomor. Odnos med kraljem in Molièrom je zaznamovan tudi s tematiko umetniške (ne)svobode. Zaigranost prijateljstva se poglobi, ko se izkaže, da je bil dvorni norec v vlogi kraljevega vohuna, saj je z opazovanjem gledalcev razkrinkal Ludvikove sovražnike. Spletkarski lik podložnega dvornega norca z dvoumnim nasmeškom na obrazu upodobi Lara Jankovič, ki svoj lik ob začasni prevladi moči nad kraljem intenzivira.

V uprizoritvi koprskega gledališča je okolje 17. stoletja na francoskem dvoru ustvarjeno s scenografijo Jake Ivanca in kostumografijo Lea Kulaša. V to poglavje francoske zgodovine so umeščene slovenske popevke, kar na trenutke deluje anahronistično. To je omiljeno z avtorsko scensko glasbo Davorja Hercega - ta jo izvaja skupaj z Jožijem Šalejem - ki predstavlja most med zgodovinskim stilom in sodobnim glasbenim okusom. Vsekakor pa pesmi, kot so Med iskrenimi ljudmi, Dan neskončnih sanj in Vsak je sam, godijo občinstvu, vzpodbujajo identifikacijo ter kažejo na univerzalnost človeških občutij, kot sta osamljenost in ljubezen.

Kot se za pravo komedijo spodobi, Noč bogov nasmeji, hkrati pa je aktualna, saj prikaže slo vladarja po kontroli in obvladovanju. Vendar je prestol, čeprav bogato okrašen, še vedno sedež za enega in človek na njem je osamljen. Zato kralj svoja prijatelja pomilosti, saj ju nujno potrebuje.

IVANA ZAJC