Osamljenost in ujetost v veliki vojni
Režiser Marko Naberšnik, avtor uspešnic Petelinji zajtrk in Šanghaj, pravi, da je intimna vojna drama Gozdovi so še vedno zeleni zgodba o času prve svetovne vojne in zgodba o prijateljstvu. Celovečerec, ki v ospredje postavi dva vojaka na Soški fronti, so snemali tudi na Mangrtu in ob trdnjavi Kluže, je avstrijsko-slovenska koprodukcija, svetovno premiero pa je doživel na filmskem festivalu v Šanghaju, kjer je bil deležen številnih pozitivnih odzivovo. Film bodo prikazali drevi ob 19. uri na piranskem Festivalu evropskega in mediteranskega filma, v slovenskih kinematografih pa bo na ogled od 27. novembra.
> Kaj je osrednja ideja filma?
“Film Gozdovi so še vedno zeleni je zgodba o prijateljstvu in zgodba o času prve svetovne vojne. S producenti smo želeli na temo Soške fronte posneti film, ki bi se osredotočil na intimno plat doživljanja te velike tragične zgodbe človeštva. Prizorišče filma je gorska postojanka, kjer že po pravilih ni moglo biti veliko vojakov, kot na primer v strelskih jarkih v dolini. Naša zgodba je navdih črpala iz številnih pisem, ki so jih vojaki pošiljali domov. Vsa ta pisma imajo isto stično točko - osamljenost, občutek nemoči in ujetost v tej veliki vojaški moriji. Film skozi oči dveh vojakov prikaže absurdnost te vojne. Vojaki namreč čakajo na pomoč iz zaledja, ki pa je ni in ni. Če bo gledalec občutil nelagodje in absurdnost vojne kot takšne, bo naš namen dosežen.”
> Kako je potekalo snemanje na 2200 metrih nadmorske višine?
“To je bil večji izziv kot smo sprva mislili. Eno je ogled lokacije, ki traja le en dan, nekaj povsem drugega je biti na tej višini s celotno filmsko ekipo in to več kot teden dni, od jutra do poznega večera. Snemali smo septembra in v gorah je ta mesec vremensko izrazito spremenljiv. V enem samem dnevu smo doživeli meglo, dež, sneg, sonce, strele, močan veter. Zaradi nevihte in strel, ki so začele udarjati v gorske vrhove, smo en dan morali predčasno zapustiti snemalno lokacijo, saj ni bilo več pogojev za varno delo.”
> Za Šanghaj ste imeli na voljo 2,5 milijona evrov, za Gozdovi so še vedno zeleni , ki se zdi prav tako produkcijsko zahteven film, pa 300.000 evrov. Kako ste svoje režijske želje prilagodili toliko nižjemu proračunu?
“Šanghaj je bil produkcijsko zahteven film s številnimi snemalnimi prizorišči, mnogimi posegi v kostumografiji, maski, veliko igralsko zasedbo, zato je bil tudi proračun posledično višji. Gozdovi so še vedno zeleni pa je intimen film, v njem so le štirje poklicni igralci in nekaj statistov, dogajanje pa je omejeno na tri različna prizorišča. Kljub temu sta bila oba filma zahtevna. Eden zaradi velike logistike, drugi zato, ker je tudi intimne zgodbe na majhnem številu lokacij potrebno uprizoriti prepričljivo in kakovostno.”
> Vaš zadnji film je nastal v avstrijski koprodukciji z zasebnim denarjem. Ali so koprodukcije edini izhod za negotovo slovensko institucionalno financiranje filmov?
“Žal vladajoča politična struktura vedno znova vidi kulturo in posledično film kot breme in ne kot priložnost za razvoj gospodarske veje, ki ima za posledico investicije v številne obrtne dejavnosti, potrebne za nastanek filmskega projekta, kot so šivilje, mizarji, avtoprevozniki, hotelirji, gradbeni delavci ... in zato je filmska branža resnično v stalni negotovosti. Ker sem delal z Avstrijci, lahko potegnem konkretno primerjavo. V Avstriji ima filmski center na voljo 16 milijonov evrov letno, temu pa lahko filmarji dodajo še osem milijonov, ki jih prispeva ORF, avstrijska nacionalna televizija. V Sloveniji ima filmski center za celovečerne filme na voljo le dobre tri milijone evrov, približno polovico manj pa prispeva še RTV Slovenija. Na koncu pa Avstrijci in mi tekmujemo na istem mednarodnem prizorišču, festivalih in ob boku velikih hollywoodskih uspešnic v kinodvoranah. Trend v Avstriji je, da se bo avstrijski filmski sklad finančno še ojačal, medtem ko se v Sloveniji bojimo, da bodo vzeli še to malo, kar imamo.”
> Kako so vaš film sprejeli v Šanghaju?
“Filmski festival v Šanghaju je največji tovrstni filmski festival na Kitajskem. Bili smo uvrščeni v tekmovalni program, kjer je bilo le 17 filmov z vsega sveta. Bili smo v istem programu kot Michael Caine, Keira Knightley in Ethan Hawke. Festival so obiskali tudi Nicole Kidman, Hugh Grant in Natalie Portman. Temu primerno je bilo zanimanje tudi za naš film. Imeli smo tri projekcije, ki so bile razprodane, in tiskovno konferenco. Naš film so opazili tudi kritiki v znameniti filmski reviji The Hollywood Reporter in nam namenili pozitivno oceno.”
> Novi projekti na obzorju?
“Veliko je projektov, ki jih imam pripravljenih na papirju. Žal pa je negotovost financiranja filmskih projektov v Sloveniji tako velika, da ne vem, kaj od vsega bo uresničeno in kaj ne. Zato pravim, da je v našem poklicu najbolj na preizkusu vztrajnost. Kdor čaka, dočaka. Bomo videli torej, kaj bo prinesla prihodnost.”
BILJANA PAVLOVIĆ
