Otroci se smejijo, učijo in šumijo kot morje
Učenje je lahko tudi zabavno in nevsiljivo, domala neopazno, dokazuje nova predstava za predšolske otroke in učence prve triade devetletke Loli, Boli in svet, poln čudes, ki so jo v režiji Renate Vidič na malem odru Gledališča Koper premierno uprizorili v soboto.
KOPER > Vanja Korenč, absolventka geografije v domačem Kopru, jo je zasnovala med pripravljanjem diplomske naloge, s katero raziskuje, kako otrokom geografijo približati skozi različne medije. V prvem delu, ki mu bosta sledila še vsaj dva, jih je povabila k odkrivanju svojega doma in osnov zemljepisa.
Malčki morajo najprej najti pot od avle do igrišča - dvorane. V pomoč jim je zemljevid, pravzaprav “gledališčevid”, ki jih vodi po stopnišču, ob reki, mimo prijaznega boškarina in škatel, v katerih otipajo zemljo, sol in perje, pa vse do dvorane, kjer na odru že smrči Lolijin nono Boli v podobi bradatega igralca Gregorja Geča.
Ker zanimiva pot precej zaustavi korak, bi bilo dobro nekako zaposliti še otroke, ki so že vstopili v dvorano in na svojem sedežu čakajo začetek predstave.
No, ko se ta prične, jim ni več dolgčas. Didaktičnim namenom podrejena zgodbica, okleščena vsakršnih zapletov, jih poduči, da je bil Koper nekdaj otok, da je premogel celo soline, glavne značilnosti zemljepisa in zemljevida pa spoznajo s prijetno pomočjo songov, ki jih je uglasbil Klemen Bračko. Za živopisno in očem privlačno sceno je poskrbel Milan Percan, za prav takšne kostume Anja Ukovič. videoprojekcije pa so delo Iva Štokoviča. Prijazna in blaga Loli in Boli malčke tudi povabita na prizorišče, jih spodbudita, naj zaigrajo šumeče morje, ki obliva Istro. To posrečeno potezo bi lahko še ponovila in pomnožila, otrokom denimo dopustila, da sami povedo kak podatek o domovini, ki so ga že osvojili, ali pa namesto Loli na pano pripnejo oznake za strani neba. Nič hudega, če bi s tem nekoliko podaljšali dobre pol ure dolgo predstavo. Otrok gotovo ne bi motilo.
ANDRAŽ GOMBAČ
