Pahor z zanimanjem posluša njegove poznavalce

LJUBLJANA> Po besedah predsednika uprave Mladinske knjige Založbe Petra Tomšiča so kot govorce na današnje znanstveno srečanje povabili tiste posameznike, ki jim je Boris Pahor dovolil vpogled v svoj miselni, duhovni in pisateljski svet. Tomšič verjame, da je v Pahorju še mnogo skritega sveta, iz katerega črpa moč, da preseneča. Po njegovih besedah je pisatelj kljub težki življenjski zgodbi “ostal tak, kot je bil, na svoj način in na svoji poti, ki je neponovljiva”. Pahor nas še vedno preseneča in upam, da bo tako tudi v bodoče, je sklenil.

Pahorju je danes malce nerodno

Pahor je ob začetku srečanja vstal iz občinstva in dejal, da mu je na nek način nerodno, ker prisostvuje dogodku, na katerem se bo govorilo o njem in o njegovem delu. Dejal je, da je v prisotnost privolil zgolj zaradi številnih, tudi tujih, gostov. “Nekako bom sodeloval in razložil, kar bo treba razložiti. Ti dogodki se namreč dogajajo, ko pisatelja ni več. Tako je vse narobe v mojem življenju, da je tudi do tega narobe prišlo,” je dejal.

Iz Pahorjevih del odmeva beseda “obtožujem”

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), akademik Jože Trontelj, je pozdravil kolega akademika Pahorja in spomnil, da je s svojim pogumom in brezkompromisno pokončno držo prispeval k pravični obsodbi moralnih zablod in totalitarizmov minulega stoletja, ki jih je občutil tudi na lastni koži. Iz njegovih del odmeva beseda “obtožujem”, saj prinašajo zgodbe, ki opozarjajo na to, kaj se zgodi, ko se ideologija spoji z željo po oblasti. Po Trontljevih besedah je dalo Pahorjevo pisanje tudi čvrsto moralno lekcijo iz domoljubja Slovencem pa tudi zamejcem in izseljencem. Zavedanja o slovenskem čudaštvu je res več, vedenja pa še nismo uspeli spremeniti, je dodal.

Književnik Alojz Rebula se zaradi zdravstvenih težav današnjega srečanja ni udeležil, je pa organizatorjem poslal svoj Nagovor (o) prijatelju. Med drugim je zapisal, da je po Vladimirju Bartolu, ki pa se je z odselitvijo Trstu odtujil, Pahor prvi tržaški Slovenec, ki je v tem mestu slovensko besedo zastavil ne komercialnemu, temveč umetniškemu cilju. “Z njim je slovenska beseda v Trstu, dotlej beseda kamnarjev, pekov, mlekaric, postala tudi beseda umetniške lepote,” je zapisal.

Uvodoma so prebrali tudi prispevek glavne urednice založbe Bompiani Elisabette Sgarbi na temo Pahor je Trst. Zapisala je, da je Trst mesto mnogoterih duš, mnogoterih izkušenj in mnogoterega vedenja. Vse te lastnosti Pahor po njenem mnenju združuje v svoji osebnosti kot človek in kot pisatelj, vendar z neko dodatno vrednostjo, ki izhaja iz njegove slovenske pripadnosti.

Košuta jubilanta ne bo hvalisal, ampak bo predstavil “kritičen rezime”

V nadaljevanju simpozija bo govoril tudi zamejski literat Miroslav Košuta, katerega prispevek, kot je dejal, nikakor ne bo “hvalisavo opevanje jubilanta, ampak nek kritičen rezime” 60 let njune skupne poti. Govoril bo o različnih pogledih na ustanovitev revije Zaliv, ki je, tako Košuta, odločno Pahorjeva revija, ki pa po njegovo ni bila ustanovljena tako, kot to Pahor opisuje zadnje čase. Košuta poudarja, da so jo ustanovili različno misleči kot skupinsko revijo. Nekateri so sčasoma tudi odpadli zato, da je Zaliv lahko postal resnično Pahorjeva revija. To se je nedvomno zgodilo zaradi njegove polemične žilice in neuklonljivosti ne takšnemu ne drugačnemu sistemu, je dodal Košuta.

Sklop današnjih predavanj o Pahorjevem življenju in delu bo sklenila literarna zgodovinarka Tatjana Rojc. Ta je povedala, da je za temo svojega prispevka izbrala Trst kot analitično enoto Pahorjeve biti: “Pahor se prepoznava v tržaškem mestnem jedru. Mogoče je edini slovenski pisatelj, ki tudi sodi v to jedro povsem zavestno”.

Znanstveno srečanje bodo s svojimi prispevki v naslednjih urah zaokrožili še drugi govorci, predvidoma ob 17. uri pa ga bo z razmisleki o povedanem sklenil Pahor.

STA