Palestina je povsod

Režiser Elia Suleiman (Božje posredovanje) je film opisal kot “burlesko, ki se napaja v svetu absurda”. To morajo biti nebesa opisuje prizore iz vsakdanjega življenja ljudi z različnih koncev sveta, ki živijo v ozračju globalnih geopolitičnih napetosti. Elia Suleiman zapusti Palestino, da bi našel novo domovino, a v tujini kmalu odkrije, da mu Palestina ves čas diha za ovratnik. Obljuba novega življenja se spreobrne v komedijo napak. Pripoved, v kateri režiser igra samega sebe, ne da bi izrekel kakšno besedo, je sestavljena iz vsakodnevnih dogodkov in naključnih srečanj. Z opazovanjem sveta režiser raziskuje vprašanja identitete, doma in pripadnosti, da bi mu vendarle uspelo najti miren košček sveta samo zase. Film je bil nagrajen s posebno omembo žirije v Cannesu, predvajali pa so ga tudi na Ljubljanskem filmskem festivalu.