Panorama minulega stoletja
V razstavišču Salone degli Incanti (bivša tržaška ribarnica) so sinoči odprli razstavo slik in grafik slovenskih umetnikov, ki so ustvarjali “med Italijo in Slovenijo” v 20. stoletju. Na ogled je približno 180 likovnih del, pretežno iz zbirke finančne družbe KB 1909 iz Gorice, med njimi je tudi 37 del, ki jih je družbi posodila sienska banka Monte dei Paschi.
TRST > Naslov razstave je Razprta obzorja, tako kot se imenuje tudi sočasna partnerska razstava v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Obe razstavi, ki prikazujeta dela slovenskih tržaških in goriških slikarjev prejšnjega stoletja, sta deležni častnega pokroviteljstva predsednikov italijanske in slovenske države, Giorgia Napolitana in Danila Türka ter pokroviteljstva Občin Trst in Ljubljana.
Prvič v zgodovini
“Prvič v povojni zgodovini so v takšnem obsegu in na enem mestu zbrani slovenski umetniki 20. stoletja, ki so živeli v Italiji,” je včeraj na prvem, novinarskem ogledu razstave dejal kustos Joško Vetrih.
Pobudniki tržaške razstave so finančna družba KB 1909, banka Monte dei Paschi iz Siene in odborništvo za kulturo Občine Trst, kustosa pa umetnostni zgodovinar Joško Vetrih in umetnik Franko Vecchiet ob pomoči Marie Masau Dan, direktorice tržaškega muzeja Revoltella in Donatelle Capresi iz sienske banke.
Razstava pomeni pomembno vrnitev umetniškega opusa, ki je končal v trezorjih v Sieni. Del premoženja nekdanje Tržaške kreditne banke je namreč leta 1999 prevzela banka Antonveneta in nato Banca Monte dei Paschi iz Siene. “Brez smisla je, da dela, ki so pomembna za slovenski in obmejni prostor, hranimo v depojih v Sieni, zato smo se dogovorili, da jih brezplačno posodimo družbi KB 1909, da jih bodo lahko gledali, preučevali in vrednotili,” je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Donatella Capresi. Odločitev ni bila naključna, družba KB 1909, ki se je za ta dela pogajala, namreč oblikuje svojo umetniško zbirko, posebej pa jo zanimajo slovenski umetniki, ki so ustvarjali v prejšnjem stoletju, med Italijo in Slovenijo, med morjem in Alpami.
Na ogled so dela tako znanih in pomembnih umetnikov, kot so Zoran Mušič, Avgust Černigoj, Lojze Spacal, Milko Bambič, Avgusta Šantel ml., Bogdan Grom, Rudolf Saksida, Jože Cesar, Riko Debenjak, Veno Pilon, Tone Kralj, Klavdij Palčič kot tudi manj znana imena, ki so bogatila kulturno ustvarjalnost tržaškega in goriškega prostora, ki sta v prejšnjem stoletju doživljala velike spremembe.
“Presenetljivo odkritje je bilo delo Avgusta Andreja Bucika, ki upodablja gradnjo nekega mostu. Bucik je bil namreč tradicionalist, omenjeno delo pa je presenetljivo napredno, že skoraj ekspresionistično. Potem so tu še Cvetko Ščuka kot izvrsten akvarelist, pa Avrelij Lukežič ter Spacalov portret žene Milojke, ki doslej še ni bil razstavljen. Zadnja noviteta pa je delo, ki smo ga kupili kot sliko Milka Bambiča, a zagotovo ni njegovo. Na hrbtni strani je namreč podpisano z 'I. Čar, portret - avtoportret', kar nakazuje, da gre za delo Ivana Čarga,” je posebne zanimivosti razstave predstavil Vetrih.
Od začetka stoletja do sodobnosti
Razstava se začne z najbolj reprezentativnimi umetniki Černigojem, Spacalom, Mušičem, Komelom in Kraljem, potem pa se nadaljuje v tematskih sklopih, ki so posvečeni krajinskemu slikarstvu in portretom. Posebno poglavje predstavlja tematski sklop treh najpomembnejših umetnikov razstave: Lojzeta Spacala, Avgusta Černigoja in Rudolfa Sakside. Sledijo razdelki, posvečeni Milku Bambiču in Grupi U, tihožitjem, interierom in intiminstičnim slikam. V posebnem razstavnem prostoru so na ogled grafike, med katerimi so dela Pilona, Spacala, Debenjaka, Mušiča, Jasne Merku, Paola Petriciga in drugih.
Razprta obzorja se zaključujejo s predstavitvami ustvarjalcev, ki se približujejo sodobnim umetniškim gibanjem, med njimi so Demetrij Cej, Deziderij Švara, Klavdij Palčič, Vladimir Klanjšček, Franko Vecchiet, Boris Zulian, Hijacint Jussa, Alfred De Locatelli, Patrizia Devide.
“Obhod razstave, ki je postavljena muzealsko, pokaže, da gre tako za tradicionalistična kot za bolj avantgardna dela, a v večini akademsko izobraženih umetnikov,” je dejal Franko Vecchiet in še dodal, da je v vseh teh delih moč poiskati skupni duh prostora, ki ima v svoji genski kodi zapisano preseganje meje.
KLAVDIJA FIGELJ
