Pesem, spletena od čukove ženitve do žabje svatbe
Na dvorcu Vogrsko je bil v nedeljo pevski praznik. Nabito polna dvorana gradu je počastila domači Moški pevski zbor Lijak 1883, ki praznuje 130. let delovanja, pevci pa so zbranim poklonili večer, poln zborovske energije. Začeli so s Čukovo ženitvijo, končali z Vodopivčevimi Žabami, ki so imele svatbo.
VOGRSKO > Davnega leta 1883 se je na Vogrskem prvič zbralo sedem pevcev, zato ta letnica velja kot začetnica zborovskega petja. Ustanovitelja zbora, ki vse do danes poje tako rekoč neprekinjeno, sta bila brata Anton in Jožef Žižmond. Zbor Lijak danes velja za drugi najstarejši zbor v Sloveniji.
Čestitke k jubileju zbora, ki ga vodi Barbara Šinigoj, predseduje pa Valter Gorjan, je izrekel slavnostni govornikdr. Matjaž Kmecl, slovenist, literarni zgodovinar, pisatelj in nekdanji politik, posameznim pevcem pa so podelili tudi srebrne, zlate in častne značke Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Vogrinski pevci tudi ob tej obletnici ponavljajo: “Praznujemo z razlogom, razlog pa je tradicija neprekinjenega dogajanja in ne zgolj obletnica nekega dogodka.” Za številno občinstvo so pripravili pester program trinajstih pesmi, v katerem niso manjkali niti tako znani napevi kot so ruska Katjuša ali Aljažev Triglav.
Če jih vprašate po zgodovini, vam bodo povedali, da se je zbor udomačil pod Bralnim kmetijskim društvom Lijak, ki so ga zasnovali leta 1903, v časih bujnega kulturnega delovanja. Tedaj so se zboru pridružila tudi dekleta in žene in prvič so zapeli v mešani sestavi. Prva svetovna vojna je delovanje seveda oslabila in za nekaj časa prekinila, povedali pa vam bodo tudi, da si njihovega petja ni pokoril niti fašizem. Med drugo vojno, ko so morali možje v vojno, so s pesmijo nadaljevale ženske. Po osvoboditvi je vse navdušeno pelo, tudi vogrinski pevci, iz tega časa se radi spominjajo pevovodje Branka Marvina, ki je načelu zbora stal kar 30 let.
Pevci se radi spominjajo nekaterih odmevnih dogodkov, recimo nastopa na veliki manifestaciji v Trstu 1946, kjer so zapeli v združenem zboru, ki je štel kar 7000 pevcev, sodelovali so na praznovanju ob ustanovitvi slovenske vlade v Ajdovščini ter na ljudskem zborovanju na Okroglici leta 1953.
Najstarejši pevec v današnjem zboru je Jožef Gregorič, ki poje že od leta 1964, začel je, ko je bil star 22 let, prihodnje leto bo tega že pet desetletij. “Za vstop v zbor sem moral opraviti avdicijo pri tedanjem zborovodji Branku Marvinu. Ne bom pozabil, rekel mi je, da imam posluh, glasu pa ne,” se spominja Jožef, ki je kasneje svoj glas še kako razvil. Povedal je še, da so nekoč v vasi zelo veliko peli, ob vseh priložnostih - ličkanju koruze, ob košnji, če drugega ne tisto Je delo končano. Tudi njegov oče je bil dober pevec.
Jožef je, odkar poje pri zboru, sodeloval na vseh prireditvah Primorska poje. “Nikoli se nisem naveličal. Vedno rad nastopim, le da je dober aplavz.” Je pa Jožef zaskrbljen za prihodnost, saj ugotavlja, da je mlade vedno teže navdušiti za zborovsko petje.
Zbor Lijak je dobitnik diplome Mestne občine Nova Gorica (2003), letos pa je za svoje delovanje prejel plaketo občine Renče-Vogrsko.
Poleg slavljencev, ki jih od leta 2011 dalje vodi zborovodja Barbara Šinigoj, so program večera sooblikovale še vogrinske pevke, prav tako pod vodstvom Šinigojeve, zbrane v Ženskem pevskem zboru Vogrinke, pevci MoPZ Lira Kamnik, pod izbrušenim vodstvom Andreja Missona in Slovenski oktet. Na koncu so na oder k vogrinskim pevcem stopili še pevci, ki so v preteklosti peli v zboru, Kamničani, skupaj so zapeli vogrinsko himno Slovanijo, Pobratimijo in Vodopivčeve Žabe.
KLAVDIJA FIGELJ
