Pesem, rojena iz dveh ljubezni

RICMANJE, BORŠT >Zgodovina zbora, ki nosi danes ime Mešani pevski zbori Slovenec - Slavec, je pestra in plodovita. Med brskanjem po njej najdemo tako med drugim tudi podatek, da je bil Zbor Slavec prvi, ki je pel v staroslovasnkem jeziku. Vihra prve svetovne vojne je moške vzela na bojišča in tako delovanje zbora skoraj onemogočila, ponoven zagon društvene in posledično tudi zborovske dejavnosti pa je zavrl tudi fašizem. Po koncu druge svetovne vojne je kulturna dejavnost tudi pri “Slavcih” spet vzbrstela. Pod pevskim praporom so vse do leta 1974 nastopali le tamkajšnji moški. Ker pa je mladih pevskih moči vse manj, so se odločili zborovski tradiciji pomagati z dvema prijemoma - Slavcu so se pridružili člani zbora Slovenec, v združene pevske vrste pa so stopile tudi ženske. Skozi leta se je na njihovih policah nabralo veliko priznanj in nagrad, prepevali pa so pod vodstvom številnih zborovodij, med njimi so tudi Ernest Švara, Marta in Mirko Berdon, Danilo in Milan Pertot, Drago Petaros, Evgen Prinčič, Just Lovrenčič, Vladimir Švara, Drago Petaros, Aldo Kumar ... Od leta 1990 pevke in pevce vodi Danijel Grbec.

Zbor nastopa na vaških prireditvah in proslavah, na reviji Primorska poje in božični reviji Nativitas ter na raznih mednarodnih festivalih. Ponosni so tudi na stike in redna sodelovanja s Kulturnim društvom Tabor pri Celju, s katerim so pobrateni. V zboru trenutno prepeva 27 pevk in pevcev, starih od 22 do 77 let, ki večinoma prihajajo iz vasi tržaškega Brega in Milj, v svojih vrstah pa imajo tudi pevko iz Sežane.

>Pojemo, ker …

“ ... nas k temu spodbujata dve ljubezni - do petja in do ohranjanja kulturne dediščine.”

>Katere pesmi so na vašem repertoarju?

“Naš program zaobjema pesmi slovenskih avtorjev, priredbe slovenskih ljudskih pesmi ter žalostinke, domoljubne in partizanske pesmi. Pesmi izbiramo glede na svoje pevske zmožnosti, najraje prepevamo vesele pesmi.”

>Kje največkrat pojete?

“Največkrat nas boste srečali na prireditvah po vaseh, od koder prihajajo naši člani in članice.”

>Kam ste doslej najdlje ponesli svojo pesem?

“Posebno poglavje našega delovanja je udeleževanje mednarodnih zborovskih festivalov. S svojo pesmijo smo sodelovali na tovrstnih prireditvah v Budimpešti, Nici, Rimu, San Marinu in seveda tudi v Šentvidu pri Stični.”

> Za dobro kondicijo zbora je najpomembnejše …

“... zagotovo sproščenost, dobro počutje med sopevci in sodelovanje z zborovodjo.”

> Obstaja kakšna pesem, ki ima za vaš zbor poseben pomen?

“Imamo eno takšno, a je žal povezana s tragično zgodbo. Ko smo se spoznavali s pesmijo Signore delle cime (Stvarnik višavja) in se je učili, je med nami odjeknila vest, da je v Mostaju tragično umrl novinar Šaša Ota, podpredsednik našega zbora in naš dragi prijatelj. To pesem smo mu zapeli, ko smo se poslavljali od njega. Vsakokrat, ko jo pojemo, se spomnimo nanj. Naj povemo še to, da je pesem italijanska, za naš zbor je besedilo v slovenščino prevedel župnik Jože Furlan.”

> Kaj je največkrat slišati na vašem avtobusu, ko se odpravljate na nastop?

“Najbolj pri srcu so nam slovenske in tržaške ljudske pesmi.”

> Kako negujete svoje glasove?

“Ni ga čez primerne tehnične vaje.”

>Svet brez pesmi bi bil …“... kot svet brez barv.” MI