Pesmi iz predalov so ugledale svet

Kultura
, posodobljeno:

Na zadnjem predpoletnem literarnem večeru Literarnega društva Ilirska Bistrica je Ivko Spetič-Magajna predstavil novo pesniško zbirko z naslovom Predali. Izšla je v samozaložbi, tako kot njegovih ostalih deset knjig.

Predali je že deseta pesniška zbirka Ivka Spetiča-Magajne
Predali je že deseta pesniška zbirka Ivka Spetiča-MagajneJožko Stegu

ILIRSKA BISTRICA> V lično oblikovani knjižici so zbrane avtorjeve pesmi, ki so dolga leta ležale v predalih - od tod naslov zbirke.

Člani Literarnega društva Ilirska Bistrica se enkrat mesečno srečujejo na internih literarnih večerih, tako imenovanih literarnih večernicah; na dnevnem redu so kramljanje, razprave o resnejših temah, snovanje in načrtovanje ... In seveda branje ustvarjenih besedil.

Tokratne literarne večernice so bile posvečene pesmim bistriškega pisca Ivka Spetiča-Magajne, ki je bil svojčas osrednja osebnost kulturnega življenja na Bistriškem, pobudnik ustanovitve številnih kulturnih društev, sam pa pisec proze in poezije.

Ob robu stojim, kljub vsemu živim je moto zbirke, ki ga pesnik komentira kot optimistično držo. Sicer pa v uvodu sam pojasnjuje: “Pesmi te zbirke, ki so nastajale od leta 1960 do leta 1990, so po predalih v molku ležale, skorajda zamolčane, tako kot še marsikaj in še marsikdo /.../ So odraz takratnega časa in v njem mojega glasu /.../”

Spremno besedo je napisala Jožica Planinc, slovenistka iz Divače, dobra poznavalka Spetičevega ustvarjalnega opusa.

Zapis o zbirki zaključuje takole: “Pesmi /.../ so s svojo kritičnostjo ter šaljivo-ironično izpovednostjo in s polnim naročjem upov in nad, želja in sanj - ogledalo prostora in časa, v katerem so nastale. Ujete v duhovno dediščino 'včeraj' pomagajo bralcem v današnjem razdrobljenem vsakdanu ozavestiti delce sebe, da bi se mogli integrirati, povezati z drugimi in tako tkati mrežo ljubezni, vedrine in spoštovanja v skupnem sobivanju.”

Ivko Spetič je svojo najnovejšo knjigo podaril vsem udeležencem, ki so ga zaprosili za podpis in posvetilo. Pesmim so nato kar sami posodili svoje glasove, da so jih oživili; spontano branje je bilo s svojo pristnostjo ganljivo; recitiranje in deklamiranje pač nista edina načina glasnega interpretiranja poezije. Lirično vzdušje se je prepletlo s kritičnimi mislimi o aktualnem družbenem dogajanju in v sproščenem vzdušju je vzniknilo kar nekaj zamisli o bodočih društvenih srečanjih in prireditvah.

HELENA PIRIH ROSA