Pesnica, ki poje Rezijo
V Hiši kulture v Šmartnem v Goriških brdih so v soboto zvečer gostili rezijansko pesnico, pisateljico in pevko ljudskih in avtorskih pesmi Silvano Paletti. Skupaj z umetnico Zvonko T. Simčič sta predstavili zgoščenko Mali rug / Glas neba.
ŠMARTNO > Silvana Paletti prihaja z Ravance in je ena glavnih rezijanskih ustvarjalk pisane besede in, kot večkrat zapišejo, ena od zadnjih biserov rezijanske doline. Že dolgo raziskuje rezijansko ljudsko izročilo. Njeno najbolj znano delo je trojezična pesniška zbirka Rozajanski serčni romonenj/La lingua resiana del cuore/Rezijanska srčna govorica (Ljubljana, ZRC SAZU, 2002), kjer je objavila pesmi v slovenščini, italijanščini in rezijanskem narečju.
Njene pesmi so bile objavljene v antologijah in revijah, piše v rezijanščini, italijanščini in furlanščini, prevajali so jo v knjižno slovenščino, nemščino, angleščino in češčino. Še danes veliko piše; novost v njenem delu pa je zgoščenka Mali rug / Glas neba, na kateri avtorica svoje pesmi tudi zapoje.
“Pišem ponoči, ko je mir in tišina, pesmi pridejo vame z neba, prav tako melodija. Govorijo o rezijanskih gorah, o žalosti in tudi o ljubezni,” pravi Palettijeva in o svoji domači dolini pove, da ima tam vsaka vas svojo govorico, svoje pesmi in melodije. Za ohranjanje rezijanskega narečja in ljudskega blaga se je zahvalila Milku Matičetovemu, ki je njej in tudi vsem Slovencem razkril bogastvo rezijanskega jezika in ljudskega pripovedništva; že od šestdesetih let dalje je namreč raziskoval ljudsko slovstvo, pripovedništvo, še zlasti dragocen je material, ki ga je posnel.
“Silvana je svoje pesmi posnela kar na mobilni telefon in mi jih pošiljala v Ljubljano,” pravi slikarka in multimedijska umetnica Zvonka T. Simčič, ki je v odpetem ljudskem izročilu videla velik potencial in Palettijevo spodbudila, da je nastala pričujoča zgoščenka. Značilno starodavno petje Silvane Paletti je na ploščku pospremljeno z instrumentalnimi aranžmaji in dodatnimi vokali, ki jih je poleg Simčičeve prispeval še multiinstrumentalist Blaž Grm.Na sobotnem večeru pa je k petju rezijanske pesnice, ki vzbuja občutek obredja, vokalno “prijela” še Simčičeva in v roke vzela didžeridu ali zavrtela plastično cev ter tako ustvarila nove zvočne pokrajine. Pričarali sta sproščen nastop, poln razpoloženjskih trenutkov, ki je bolj kot na formalni koncert spominjal na srečanje dveh žena, ki ju druži ljubezen do petja, do davnine in vsega človeškega.
KLAVDIJA FIGELJ
