Pesnik Miroslav Košuta je v Ljubljani predstavil novi zbirki (+video)
Ob Prešernovi nagradi pesniku Miroslavu Košuti sta se najhitrejšim novodobnim tehnologijam v brk bliskovito odzvali kar dve založbi in v branje ponudili še od tiskarne dišeči zbirki: prva, zbirka štirivrstičnic Mavrična školjka, je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, druga, Drevo Življenja, nova zbirka izbranih pesmi ob pesnikovi 75-letnici, pa pri tržaški Mladiki.
LJUBLJANA> Na predstavitvi dveh novih zbirk svežega Prešernovega lavreata Miroslava Košute se je kajpada trlo predstavnikov medijev in drugih obiskovalcev, ki so s posebnim zanimanjem poslušali zanimive anekdote tako iz časov pesnikovega študija v Ljubljani kot iz časov ravnateljevanja tržaškemu Slovenskemu stalnemu gledališču. Spomine na gledališče, ki ga je vodil skoraj 25 let, sta zlasti spodbudila igralec Vladimir Jurc, še danes izjemni prvak SSG, v sredo v vlogi recitatorja Košutove poezije, pa tudi prisotnost igralke SSG Maje Blagovič med občinstvom. Literat ne skriva, da je imelo to obdobje poseben pomen v njegovem življenju in je nanj ponosen, saj mnoga gostovanja in nagrade dokazujejo živost takratnega ustvarjanja. Današnjega stanja SSG pa ne komentira.
Povod za tokratno srečanje z njim pa sta bili predvsem novi zbirki. Prva, Mavrična školjka, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, je izbor urnih štirivrstičnic, razvrščenih v štiri sklope. Ta poleg starejših prinaša tudi nove pesmi, zbrane v poglavju Nove ribje luske, najostrejši, iskrivi in neprizanesljivi epigrami pa se družijo v delu Epi v gramih.
Zbirka Drevo življenja nosi ime po prvi pesmi, ta pa po posebnem motivu tržaške vezenine, kakršne raziskuje pesnikova žena Marta Košuta. S knjigo, ki je imela iziti ob Košutinem 75. rojstnem dnevu, so po besedah urednika Marija Mavra pri tržaški založbi Mladika pohiteli. Izbor pa je opravil pisatelj sam in se pri tem skušal izogibati pesmim, ki jih je leta 2002 v svojem izboru Mesto z molom San Carlo (te dni ga je Mladinska knjiga ponatisnila) objavil Andrej Inkret, ter jim dodal nekaj novih, tudi družbo opominjajočih. “Naj ostane sled mojega angažmaja tudi v tej zbirki,” je dejal in prebral Dan oktobrske revolucije,eno zadnjih v zbirki. Leta 2007 so jo navdahnile stavkajoče delavke Mure pred slovenskim parlamentom, prizor je namreč pesnika močno pretresel: “Bila je obup in rešitev, bila je vera in pogin, zato jo decembra marca aprila kličem v spomin: oktobrska revolucija se je zgodila.”
MAJA PERTIČ GOMBAČ