Pesnikovo jadro časa
V okviru cikla Srečanje z avtorji so v goriškem Kulturnem domu v četrtek zvečer predstavili tržaškega pesnika Miroslava Košuto in predvajali dokumentarni portret o njem v režiji Tatjane Rojc.
GORICA > “Prevzet od tega, kar je iz mene naredila Tatjana Rojc, se zahvaljujem vsem sodelujočim,” je vidno prevzet po ogledu dokumentarnega filma dejal Miroslav Košuta, gost Kulturnega doma. Film z naslovom Come una vela ... logora di tempo (Razvijem od časa sprano jadro), je nastal v režiji Tatjane Rojc in v produkciji RTV Slovenija. Tokrat so premierno predstavili italijansko inačico. Slovensko verzijo so na koprski televiziji že zavrteli, v prihodnjih mesecih pa si jo bo moč ogledati tudi na programu Televizije Slovenija.
Film beleži najvažnejše etape Košutovega življenja: začne se s spominom na očeta, potem pa pesnika spoznamo od srečnega otroštva, prek študijskih let na ljubljanski Filozofski fakulteti (“Nismo bili literarna generacija, ampak skupina samohodcev”) do njegovih zvestih prijateljev (Klavdij Palčič, Niko Grafenauer, Marjan Kramberger) in dobe, ko si je Košuta ustvaril družino. V filmu izvemo o njegovi navezanosti na Srečka Kosovela, spoznamo ga kot pisca besedil za slovensko popevko (npr. Vzameš me v roke), kot avtorja otroških knjig in predvsem kot dolgoletnega ravnatelja tržaškega Slovenskega stalnega gledališča in dobitnika Prešernove nagrade. Košuta v filmu govori o večnosti in o Trstu, trenutku, o spominu, poeziji, lepoti ...
Režiserka filma Tatjana Rojc je ob premieri dejala, da je ideja za film nastala na pobudo RTV Slovenija in Regionalnega RTV centra Koper Capodistria z željo, da bi ovrednotili delo pomembnih osebnosti na obeh straneh meje. Doslej so v ciklusu Sinovi dveh narodov - Velikani našega prostora na filmsko platno že zabeležilidokumentarne portrete Fulvia Tomizze, Borisa Pahorja, Cirila Zlobca, Milana Rakovca, Viktorja Parme, Klavdija Palčiča ...
Rojčeva, ki je tudi avtorica filma o Parmi, pravi: “O Miroslavu Košuti sem sama veliko pisala, zato mi je bila zaupana naloga, da se lotim portreta. Nisem namreč želela narediti dokumentarca o Miroslavu Košuti, ampak njegov filmski oziroma televizijski portret, kjer pripoveduje on sam in kjer govori njegova poezija, ” in še poudari, da je veliko zaslugo pri filmu imel snemalec in montažer Edi Pinesich.
“Snemati tako osebnost je zahtevno, človeka to posrka,” je o izkušnji snemanja dejala Rojčeva, ki je bila učenka Miroslava Košute, danes pa njihova družinska prijateljica. “Najlepša snemanja so bila na domačiji Košutovega sina Aleša na Notranjskem. Tam smo se vživeli v družinsko življenje, ki pesniku pomeni zelo veliko in prispeva k temu, da je njegova poezija tako močno lirična in čustvena ter visoka, a na drugi strani tako zelo življenjska,” je sklenila Rojčeva.
KLAVDIJA FIGELJ
