Pevka, pesnica in še kaj

ILIRSKA BISTRICA, PREM > Ko je Igor Štemberger, koordinator območne izpostave JSKD prebral obrazložitev, predsednica sveta izpostave Janja Konestabo pa izročila Danici Pardo priznanje, je v dvorani in na odru močan in dolg aplavz pospremil izročitev vidno presenečeni dobitnici. Če kdo, smo slišali pripomniti, si je Danica Pardo zaslužila to najvišje priznanje območne izpostave JSKD.

Danica je doma je s Prema, kamor se je pred več kot 20 leti, po upokojitvi, vrnila iz Postojne. Očitno jo je brkinska zemlja, ki jo, sodeč po njenih pesmih in zgodbah tako prevzema, navdihnila za literarno ustvarjanje. Nič manjša pa ni tudi njena strast do prepevanja v več zborih.

Njena prva postaja na kulturnem popotovanju zborovskega prepevanja po bistriški občini je bil Mešani zbor Društva upokojencev Ilirska Bistrica, v katerega se je vključila proti koncu 90. let prejšnjega stoletja. Bila je ena od pobudnic poimenovanja zbora po Avgustu Šuligoju, rojaku iz Dolnjega Zemona, glasbenem pedagogu in dirigentu znamenitega predvojnega otroškega zbora Trboveljski slavčki.

Ko so na Premu pred 16 leti v okviru domačega kulturnega društva začele žene in dekleta svoje prve pevske korake, je bila Danica zraven. Tako v zboru, kot tudi v društvu, ki je obudilo kulturno mrtvilo na Kettejevem Premu. Pa ji očitno ni bilo dovolj petja le doma in v Bistrici, saj se je pridružila še etno skupini, Brštulin banda, posebne vrste pevski zasedbi, ki deluje pri KETŠD Alojz Mihelčič v Harijah.

Če bodo slej ko prej ostala leta njenega prepevanja le spomin, pa bo zagotovo trajno prisotna njena literarna ustvarjalnost. Vsa leta je članica uredništva zelo zanimivega občasnika zgovornega imena Jesenski listi. V tem, bolj ali manj literarnem in informativnem glasilu Društva upokojencev, ki je v nedavni dvajseti številki doseglo lep jubilej, je Danica vrsto let članica upravnega odbora in avtorica številnih prispevkov, predvsem pesmi.

In tu smo pri njeni pesniški žilici, pri njenih dveh pesniških zbirkah, ki ju je izdala v samozaložbi: Do roba in čez je izšla 2003, Tja čez gmajno pesem moja pa pet let pozneje. Njene pesmi so očitno zasvojile kar nekaj skladateljev, ki so jih uglasbili za pevske zbore. Prepeva jih več primorskih zborov in pevskih skupin, nekaj uglasbenih pesmi pa izvajajo tudi instrumentalni ansambli.

Brkinska zemlja in njen Prem pa sta vir navdiha za njena prozna besedila. Leta 2010 je v samozaložbi izdala zbirko črtic Drobižnice, pred izidom pa je tudi njena četrta knjiga. “Pevke zbora Prem si težko predstavljamo svoje delo brez njene zagnane dejavnosti, vedno prežete z ved-rim humorjem,” so zapisale njene prijateljice iz ženskega zbora Prem.

Zares, Danica Pardo je žlahtna kulturnica, ki se razdaja na vse strani. Pri tem pa ostaja skromna in nevpad-ljiva. Verjetno tudi zato, ker jo njeno delovanje na kulturnih njivah Brkinov in celotne bistriške občine povzdiguje daleč nad vsakdan.

TOMO ŠAJN