Plemenitost in kaotičnost eklekticizma
Interdisciplinarnost in mednarodnost zaznamujeta idealno zamisel o uprizoritvi opere Vojna in mir, ki jo je po istoimenskem romanu ruskega realista Leva Nikolajeviča Tolstoja napisal legendarni pionir jazz-rock-fusion jazza Larry Coryell in njeno premiero zaupal študentom štirih slovenskih fakultet. Plemenitost ideje pa je žal zasenčila vprašljiva dovršenost kompozicije.
NOVA GORICA > “To delo naj bi se dotaknilo src poslušalcev s preprostim, a pogosto napačno razumljivim sporočilom o svetosti pojma miru. Z brezčasnim pojmom 'mir' hočem poudariti ne le odsotnost nasilja, ampak proaktivno izjavo: mir je edina pot,” je operi na pot zapisal Larry Coryell, ki z 71 leti še vedno deluje kot mladenič, poln energije. S svojimi fascinantnimi kitarskimi solističnimi improviziranimi jazzovskimi nastopi, ki so jih strastno, spoštljivo in vrhunsko dopolnjevali kitarista Nenad Stefanović in Igor Bezget, bobnar Vid Ušeničnik in kontrabasist Nikola Matošić, je seveda blestel tudi v Kulturnem domu Nova Gorica minulo soboto.
Manj navdihujoč in navdušujoč je njegov poskus uglasbitve Tolstojeve zgodbe o boju in končni zmagi Rusije proti Napoleonovemu vojaškemu stroju ob velikih žrtvah, stroških, izgubljenih sanjah in življenjih na začetku 19. stoletja, pa četudi skladatelj s to zgodbo poskuša opozoriti na dejstvo, da je orožje 21. stoletja mnogo bolj nevarno, saj lahko povzroči popolno uničenje človeške rase.
Delo, ki je zasnovano kot klasična opera, v kateri med arijami in orkestrskimi točkami kontrastno zazvenijo improvizacije male jazz zasedbe, je mavrični kolaž spominov na glasbena snovanja Paula Hindemitha, Dmitrija Šostakoviča, Rimskega-Korsakova in seveda ruske zborovske skladbe. V prepletu različnega in kontrastnega je glasbena zgodba izgubljala svojo bit, se pršila, drobila na odsekane, kratke segmente, ki niso uspeli zazveneti celostno. Kompaktnost, zgoščenost, trdnost kompozicijske strukture je nihala, in povsem logično je, da je simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani z vrsto odličnih vokalnih solistov in dirigentom Simonom Dvoršakom s precejšnjim trudom ohranjal potrebno koncentracijo in nivo dostojne skupne igre. Žar mladostnega skupnega muziciranja je izgubljal sijaj tudi zato, ker so ta vsemogočni zvočni labirint potencirali še zgledni scenski, vizualni in koreografski prispevki študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in Fakultete za računalništvo in informatiko.
Opera Vojna in mir je ponudila enkraten izziv sanjskega povezovanja kreativnega naboja mladih slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev s svetovno priznano glasbeno legendo. Ob plemenitem poslanstvu samega projekta in njegovem humanem cilju, v zakulisju ostaja tudi razmislek o primerni izbiri samega projekta, ali bolje, o nameri KD Veronikine zgodbe, ki je tako želelo združiti najrazličnejše obletnice (100. obletnico začetka 1. svetovne vojne, 95. obletnico Univerze v Ljubljani, 75. obletnico ustanovitve Akademije za glasbo UL, 30. obletnico ustanovitve Oddelka za oblikovanje pri Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL), jim dodati mladostni blišč in mednarodno širino.
A zgodilo se je - več je manj …
TATJANA GREGORIČ (Radio Koper)
